| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Metode znanstvenega raziskovanja | 1 | 10 |
| Obvezni prvi predmet modula | 1 | 10 |
| Obvezni drugi predmet modula | 1 | 10 |
| Izbirni predmet modula | 2 | 10 |
| Izbirni predmet | 2 | 10 |
| Tema doktorske disertacije | 2 | 10 |
| MODUL I: Elektromehanski sistemi |
Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Nelinearna dinamika v tehniki (OBV) | 1 | 10 |
| Napredni mehatronski sistem (OBV) | 1 | 10 |
| Metode raziskovanja v nelinearni dinamiki* | 2 | 10 |
| Servo-hidravlični in pnevmatski sistemi* | 2 | 10 |
| MODUL II: Inteligentni sistemi |
Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Metode in orodja umetne inteligence (OBV) | 1 | 10 |
| Inteligentni sistemi za vodenje – krmiljenje naprav in avtomobilov (OBV) | 1 | 10 |
| Izbrana poglavja iz matematičnih metod* | 2 | 10 |
| Integrirani inteligentni senzorji* | 2 | 10 |
| MODUL III: Operacijski menedžment |
Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Avtomobilska energetika (OBV) | 1 | 10 |
| Avtomobilska energetska senzorika (OBV) | 1 | 10 |
| Snovanje virtualnih prototipov* | 2 | 10 |
| Integrirani inteligentni senzorji* | 2 | 10 |
| MODUL IV: Operacijski menedžment |
Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Izbrana poglavja iz matematičnih metod (OBV) | 1 | 10 |
| Sistemski pristop in zgradba sistema (OBV) | 1 | 10 |
| Operacijsko raziskovanje* | 2 | 10 |
| Procesi razvoja v avtomobilski industriji* | 2 | 10 |
Opomba: * Zvezdica pri predmetu pomeni možnost izbire enega ali drugega predmeta.
10 KT po ECTS
10 KT po ECTS
10 KT po ECTS
10 KT po ECTS
10 KT po ECTS
10 KT po ECTS
Predmet obravnava naslednje vsebine: Razširjeni Hamiltonov princip. Linearna in nelinearna dinamika rotorjev. Linearna in nelinearna dinamika konstrukcij. Dinamika udarnih sistemov. Stabilnost konstrukcij. Problemi nelinearne dinamike v elektromehanskih sistemih. Elektromehanski sistemi z neidealnimi izvori energije. Upravljanje dinamičnih sistemov s spremenljivo strukturo. Upravljanje termoakustičnih nihanj v procesih izgorevanja.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Modeliranje mehatronskih sistemov. Kinematika sistemov z več telesi. Nadomestni mehanski sistemi z drevesno strukturo. Denavit-Hartenbergova notacija. Direktna in inverzna kinematika, kinematika robotov. Diferencialna kinematika. Kinetika sistemov z več telesi. Newton-Eulerjeva metoda. Lagrangeova metoda. Kinematično načrtovanje trajektorij. Načrtovanje trajektorij z inverzno dinamiko. Parametrizacija gibalnih enačb pri manipulatorjih. Regulacija mehatronskih sistemov. Linearizacija gibalnih enačb. Zasnova regulacije linearnih sistemov z več spremenljivkami. Optimalna linearna regulacija in regulacija z opazovalnikom stanja. Digitalna regulacija. Pregled naprednih postopkov regulacije. Izbrani primeri modeliranja mehatronskih sistemov.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Hitra inverzna Laplaceova transformacija v sistemih z iracionalnimi in transcendentnimi prenosnimi funkcijami. Metoda harmonskega ravnovesja. Metoda koračnega harmonskega ravnovesja. Lindstedt-Poincarejeva metoda. Metoda Krilova, Bogoljubova in Mitropolskega. Homotopske metode. Teorija stabilnosti. Teorija razvejitev. Teorija upravljanja dinamičnih sistemov. Upravljanje nihanj s pomočjo nevronskih mrež in genetskih algoritmov. Metode identifikacije parametrov dinamičnih sistemov. Numerične metode v pojavih velikih razponov skal. Petrov-Galerkinova metoda brezmrežnih končnih elementov. Stohastični končni elementi.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v umetno inteligenco: kaj je inteligenca, pregled raziskav UI, reševanje problemov s preiskovanjem, preiskovanje globino, preiskovanje v širino, hevristično preiskovanje, predstavitev znanja in sklepanje. Strojno učenje: strojno učenje, rudarjenje podatkov in statistika, postopek analize podatkov, predobdelava podatkov, nadzorovano in nenadzorovano učenje, učenje konceptov, klasifikacija in regresija, metode najbližjih sosedov, Bayesovske metode, metoda podpornih vektorjev, umetne nevronske mreže, regresijske metode, ansambelske metode, vrednotenje modelov in mere uspešnosti Ekspertni sistemi, odločanje in podpora pri odločanju, kvantitativne metode, kvalitativne metode, funkcije koristnosti, odločanje ob negotovosti.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Področja umetne inteligence. Osnove inteligentnih sistemov. Biološke osnove inteligentnih sistemov: mehka-fuzzy logika, predstavitev znanja in učni postopki, genetski algoritem, mehka nevronska omrežja. Metode mehkega in ekspertnega vodenja. Primeri uporabe: inteligentno krmiljenje, krmiljenje avtomobila, itd. Laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj iz inteligentnih sistemov z implementacijo metod na praktičnih zgledih.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Diskretna analiza. Nekatera poglavja numerične analize. Mehka logika. Mehki sistemi, modeliranje sistemov, mehko sklepanje. Nevronske mreže. Učenje nevronske mreže. Matematične metode učenja inteligentnih sistemov. Neurofuzzy postopek učenja. Možnosti uporabe v tehniki.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Definicija inteligentnih senzorjev, prednosti in slabosti inteligentnih senzorjev, vzorčenje analognih signalov, osnove obdelave signalov in prepoznavanja vzorcev, komunikacijski vmesniki in komunikacijski protokoli, senzorska omrežja, senzorji za merjenje osnovnih fizikalnih veličin, kompleksni senzorji za detekcijo objektov, tehnološki trendi. Laboratorijske vaje in samostojno delo: Poglobitev teoretičnih znanj o inteligentnih senzorjih na praktičnem primeru izbire, uporabe, evaluacije, ali načrtovanja inteligentnega senzorja.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni principi meritev fizikalnih veličin v avtomobilski energetiki: pretok, pritisk, pozicija, navor, temperatura, vibracije, koncentracija plinov, električni tok, električna napetost… Vzorčenje, pred-obdelava, in prenos merilnih vrednosti v kontrolno enoto. Izbrana poglavja iz drugih. senzorskih/merilnih sistemov glede na kandidatovo raziskovalno usmeritev.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Definicija inteligentnih senzorjev, prednosti in slabosti inteligentnih senzorjev, vzorčenje analognih signalov, osnove obdelave signalov in prepoznavanja vzorcev, komunikacijski vmesniki in komunikacijski protokoli, senzorska omrežja, senzorji za merjenje osnovnih fizikalnih veličin, kompleksni senzorji za detekcijo objektov, tehnološki trendi. Laboratorijske vaje in samostojno delo: Poglobitev teoretičnih znanj o inteligentnih senzorjih na praktičnem primeru izbire, uporabe, evaluacije, ali načrtovanja inteligentnega senzorja.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Diskretna analiza. Nekatera poglavja numerične analize. Mehka logika. Mehki sistemi, modeliranje sistemov, mehko sklepanje. Nevronske mreže. Učenje nevronske mreže. Matematične metode učenja inteligentnih sistemov. Neurofuzzy postopek učenja. Možnosti uporabe v tehniki.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v teorijo sistemov. Razvoj teorije sistemov. Zgradba in značilnosti sistemov. Modeliranje in simulacije sistemov. Teorija mehkih sistemov. Sistemski pristop v Izbranih inženirskih aplikacijah.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: pojem operacijskih raziskav, uporaba, zahtevano matematično orodje. Linearno programiranje, transportni problem, asignacijski problem, Madžarska metoda, metoda SV vogala. Mrežno programiranje, vodenje projektov. Deterministični modeli zalog. Teorija odločitev. Odločanje po več lastnostih, metoda COPRAS, metoda EVAMIX. Osnove mehke logike, mehko sklepanje, mehki sistemi. Linearno mehko programiranje. Uporaba v tehniki in poslovnih sistemih.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Izbrana poglavja s področja procesov razvoja v avtomobilski industriji: Projekti razvoja vozila – pregled. Strategija proizvoda – faktorji uspeha. Faze razvoja proizvoda. Proces virtualnega razvoja vozila. Razvoj E/E sistemov. Upravljanje procesov celovitega razvoja vozil. Primarne oziroma za uporabnike relevantne karakteristike vozila. Sekundarne karakteristike vozila.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Individualno raziskovalno delo I | 1 | 30 |
| Individualno raziskovalno delo II | 2 | 30 |
30 KT po ECTS
30 KT po ECTS
| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Individualno raziskovalno delo III | 1 | 30 |
| Doktorska disertacija | 2 | 30 |
Individualno raziskovalno delo III
30 KT po ECTS
Doktorska disertacija
30 KT po ECTS
Predmet obravnava naslednje vsebine: Modeli praznih Markovskihvrst, napredni modeli Markova. Mreže, serije in ciklične vrste. Splošni modeli uporabe. Meje in aproksimacije. Numerične metode in simulacija. Projektiranje optimalnih sistemov s čakalnimi vrstami: Optimalna hitrost prihoda v vrsto z enim strežnim mestom. Dinamični prilagojeni algoritmi. Optimalna hitrost vstopanja v vrsto z več strežnimi mesti. Vzporedne vrste čakanja. Mreža vrst z enim strežnim mestom. Mreža vrst z več strežnimi mesti. Terminiranje dela vrst z enim strežnim mestom.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Jeziki za modeliranje dinamičnih sistemov. Dinamika matematičnega modela. Semantični splet za modeliranje in simulacijo. Sistemski inženiring. Osnovni elementi matematičnega modeliranja. Modeliranje sistemov z diskretnimi dogodki. Metodologije modeliranja: Modeliranje s pomočjo agentov. Distribuirani modeli. Izvajanje modela. Simulacija diskretnih dogodkov in zveznih sistemov. Tipi modelov: Diferencialne enote kot diskretni dinamični sistemi. Algebra procesa. Logika v času. Modeliranje z diagrami z diskretnimi dogodki. Petri mreže za modelirane sisteme spodbujene z dinamičnimi dogodki. Modeli sistemov s čakalnimi vrstami. Modeliranje človeške interakcije v organizacijskih sistemih. Dinamični modeli v organizacijskih znanostih. Modeliranje in analiza proizvodnih sistemov. Stohastični diskretni sistemi: Stohastični časovni avtomati. Simulacija sistemov. Optimizacija sistemov. Direktno upravljanje s pomočjo modelov. Optimizacija proizvodnih sistemov. Projektiranje in evalvacija performans oskrbovalnih verig. Projektiranje in upravljanje proizvodnih celic s pomočjo modelov.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v dobavne verige. Definicije, komponente in vrste dobavnih verig. Vrednostna veriga. Management dobavne verige splošno. Dobavna veriga na strateškem nivoju. Dobavna veriga na taktičnem nivoju. Projektiranje dobavne verige in matematična formulacija verige. Planiranje potreb MRP I, MRP II in ERP. Vpliv nabavne funkcije: zaloge, stroški zalog, planiranje dobaviteljev, dileme „narediti“ ali „kupiti“. Razvoj izdelka v dobavni verigi in faze v življenskem ciklu izdelka. Tehnologije za podporo dobavnim verigam. Informacijske povezave, vertikalni in horizontalni informacijski tok, elektronska izmenjava podatkov, planiranje resursov podjetja, e-poslovanje.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Slike in človeški vid. Vzorčenje slik. Kamere in slikovni senzorji. Spektralna občutljivost. Kvaliteta slik. Obdelava slik. Analiza slik. Klasifikacija in razpoznavanje objektov. Zajem in obdelava globinskih slik. Prikaz slik. Uporabniški vmesniki. Laboratorijske vaje in samostojno delo: Poglobitev teoretičnih znanj s področja obdelave slik na praktičnem primeru izbire, uporabe, evaluacije, ali načrtovanja sistema za obdelavo slik.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Zakaj in kako pride do poškodb in porušitve materialov. Kako so vidne poškodbe materialov na mikro in makroskopskem nivoju. Mehanizmi elastične in plastične deformacije. Plastična deformacija in zlom. Osnove lomne mehanike (Grifithova teorija, prehod iz žilavega v krhki lom, LEFM, lomna žilavost KIC, CTOD, J-integral, R-krivulja). FAD diagram (diagram ocene vrste poškodbe). Utrujanje in utrujenostni lom. Različni pristopi k utrujanju (malo ciklično utrujanje; veliko ciklično utrujanje; S-N krivulje, Parisov model, lomno-mehanski pristop). Lezenje materialov.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Faze in strukture: perlit, ferit, in cementit, avstenit, martenzit in bainit. Pretvorbe pri segrevanju: premena, toplotna obdelava na ferit in perlit, trdota in kaljivost, avstenit v jeklih. Popuščanje jekel. Posebne toplotne obdelave: nerjavna jekla, 0rodna in hitrorezna jekla, jeklene litine. Toplotna obdelava neželeznih zlitin Al, Cu, Mg, Ni in Ti. Postopki modificiranja površin: mehansko modificiranje, toplotno modificiranje, toplotno-kemijsko modificiranje. Postopki za prekrivanje površin: toplotno prekrivanje, mehansko prekrivanje, toplotno-mehansko prekrivanje, kemično prekrivanje, elektrokemično prekrivanje, prekrivanje v parni fazi. Mejni postopki: Ionska implantacija, anodna oksidacija, toplotno-kemično difuzijsko prekrivanje.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kontaktna površina: definicija, mehanske, fizikalne, kemijske in tribološke lastnosti. Karakterizacija kontaktne površine: mikroskopija, profilometrija in topografija, trdota, zaostale napetosti, oprijemljivost zaščitnega sloja, tribološke lastnosti. Elastičen kontakt dveh ukrivljenih površin: geometrija, sile, hitrosti in napetostno-deformacijsko polje. Vpliv obremenitve na kontaktne napetosti: linijska, poleliptična, inverzna poleliptična in poljubna zvezna porazdelitev kontaktnega tlaka, normalna in tangencialna obremenitev; Hertzova teorija kontakta. Napetostna analiza kontakta pri gibanju: enosmerno drsenje, izmenično drsenje, mikro in makro zdrs, kotaljenje; Elasto-plastičen kontakt: elastična deformacija, plastična deformacija, vpliv tangencialne obremenitve, nosilnost površine. Kontakt hrapavih površin: vpliv mikro- in makro-hrapavost na porazdelitev napetostno-deformacisjkega polja; Termoelastičen kontakt, termična nestabilnost kontakta; Interakcije med površino in okolico, površinska energija; kontakt eno in več-slojnih površin. Izboljšanje triboloških lastnosti kontaktnih površin: namen, tehnike povečanja obrabne obstojnosti in znižanja trenja, priprava površine za nanos površinskih slojev, obličenje. Delitev, lastnosti in uporaba površinskih zaščitnih slojev. Smeri razvoja površinskih zaščitnih slojev: predpriprava podlage, duplex sistemi, večkomponentne prevleke, večplastne prevleke, diamantne in diamantu podobne prevleke. Vpliv lastnosti površinskega sloja na tribološke lastnosti kontaktnih površin: vpliv trdote, debeline, hrapavosti in temperature. Izbira postopka in praktični primeri uporabe obrabno obstojnih kontaktnih površin.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Definicije vzdrževanja. Teorija okvare. Primarne in sekundarne okvare. Razumevanje pojmov: zanesljivost, vzdrževalnost, razpoložljivost, življenjski ciklus produkcijskega sistema. Mehanizmi obrabe in obrabni delci. Pomen maziv in načini mazanja. Osnove vibracij strojev. Strategija in tehnologije vzdrževanja; preventivno, tekoče, plansko in investicijsko. Pomen diagnostike za vzdrževanje Neporušne metode diagnosticiranja poškodb. Tehnike za diagnosticiranje poškodb po stanju. Expertni sistemi za napoved okvar.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: pomen spoštovanja zakonske regulative. Regulativa o materialih v EU: Uredba o registraciji, evalvacija, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH, Uredba (ES) št. 1907/2006), Uredba o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in zmesi (CLP, Uredba (ES) št. 1272/2008), Uredba o soglasju po predhodnem obveščanju (PIC, Uredba (ES) št. 649/2012), Uredba o fluoriranih toplogrednih plinih (Uredba (ES) št. 517/2014), Uredba o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (Uredba (ES) št 1005/2009). Regulativa o materialih v RS: Zakon o kemikalijah (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, 47/04 – ZdZPZ, 61/06 – ZBioP, 16/08, 9/11 in 83/12 – ZFfS-1), Pravilnik o postopku za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti proizvodnje nevarnih kemikalij, prometa z nevarnimi kemikalijami, skladiščenja nevarnih kemikalij ali uporabe nevarnih kemikalij (Uradni list RS, št. 74/11), Pravilnik o sporočanju podatkov za kemikalije (Uradni list RS, št. 35/11, 49/13, 18/15, 69/15 in 97/15), Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij (Uradni list RS, št. 75/09), Pravilnik o omejevanju uporabe določenih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 102/12, 20/14, 57/14, 53/15 in 60/16), Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 3/10, 64/12, 93/12 in 103/15). Orodja in uporaba le-teh za izvajanje zahtev regulative: IUCLID, QSAR Toolbox. Kako se pripravimo na izvajanje zahtev. Praktični primeri.
Predavanja 60 ur, vaje 30 ur.
Diplomanti FINI predstavljajo razvojni potencial družbe.
Graduates of FINI are society's developmental potential.
