Predmet | Semester | KT po ECTS |
---|---|---|
Izbrana poglavja iz mehanike | 1 | 8 |
Metode znanstveno raziskovalnega dela | 1 | 7 |
Razvoj sodobnih materialov | 1 | 7 |
Izbrana poglavja iz matematike | 1 | 8 |
Eksperimentalne metode | 2 | 7 |
Avtomatizacija in robotizacija tehnoloških procesov | 2 | 8 |
Menedžment procesov s projektno nalogo | 2 | 7 |
Izbirni predmet I | 2 | 8 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Harmonično gibanje: fizikalna in matematična podlaga sinusnega nihanja, prikaz harmoničnega nihanja v kompleksni obliki, pogoji za harmonično gibanje, primeri harmoničnih nihanj, dušena nihanja. Temelji teorije elastičnosti: analiza deformacij in napetosti, napetostno deformacijske relacije, enačbe gibanja, robni in začetni pogoji, potenciali pomikov in tipi valovanj. Valovanja v trdnih telesih: valovanje vrvi, valovna enačba, parcialni odvod, rešitev valovne enačbe, stoječe valovanje, valovanje skupine valov (valovni paketi), skupinska hitrost, harmonično ravninsko valovanje v elastičnih pol-prostorih, začetni problem ravninskega valovanja, odsev in prenos na ravni površini odseka, Stoneley valovi. Enodimenzionalno gibanje v elastičnem mediju: odsev in prenos, enodimenzionalno vzdolžno napetostno valovanje, harmonično valovanje, uporaba Fourierjevih integralov. Elastično valovanje v neomenjenem mediju: ravninsko valovanje, harmonično ravninsko valovanje, širjenje valovnih front, rešitve valovnih enačb. Površinski valovi: osnovne enačbe, Rayleighovo valovanje na površini homogenega pol-prostora, Love-vo valovanje na površini večplastnega pol-prostora, določanje fazne hitrosti površinskih valov, skupinska hitrost, površinsko valovanje zaradi točkovnih virov. Približne teorije za palice, približne teorije za plošče.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Pojem znanosti. Sistematika pojmov s področja znanosti in raziskovanja. Vrste raziskovalnega dela: temeljno, aplikativno, razvojno raziskovalno delo. Zgodovinski razvoj znanosti. Splošne metode razisovalnega dela. Znanstvena metoda, znanstvena hipoteza, znanstveni zakoni. Splošne raziskovalne metode. Etika raziskovalnega dela. Plagiat. Goljufije v znanosti. Moralno etični lik raziskovalca in njegova odgovornost. Etični problemi raziskovanja. Raziskovalni proces. Znanost in komunikacija. Znanost v medijih. Iskalne tehnike. Objava raziskovalnih rezultatov. Tipologija člankov.
Predavanja 30 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: znanost o materialih; razvrstitev materialov; kriteriji za izbiro materialov; smeri razvoja materialov v avtomobilski industriji. Zgradba materialov: atomi in kemijske vezi; vpliv tipov vezi, jakosti vezi in kristalne zgradbe na lastnosti materialov. Kovinski materiali: kristalna struktura kovinskih materialov; mikrostruktura; karakterizacija mikrostrukture in površin kovinskih materialov s sodobnimi metodami in analitskimi tehnikami; Difuzija v trdnih raztopinah (v kovinah in zlitinah); Binarni fazni diagrami; fazne spremembe. Nanostrukturirana jekla. Razvoj visoko trdnostnih jekel tretje generacije. Razvoj novih orodnih jekel. Osnove toplotneobdelave. Nerjavnajekla. Orodna in hitroreznajekla. Jeklenelitine. Metalurgija prahov. Magnetne lastnosti kovin in zlitin. Neželezne kovine: Al in Al zlitine v avtomobilski industriji; Mg zlitine, Ti in Ti zlitine za uporabo v avtomobilski industriji. Korozija: oksidacija; bio korozija; visokotemperaturna korozija. Polimerni materiali: delitev polimernih materialov, postopki predelave polimernih materialov, lastnosti in uporaba najbolj uporabne vrste polimernih materialov v avtomobilski industriji. Keramični materiali: zgradba keramike; steklo, sintranje in mikrostruktura keramičnih materialov; inženirska oksidna in neoksidna keramika; elektronska in magnetna keramika. Materiali za optoelektroniko, mikro elektroniko. Grafen v avtomobilski industriji.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Dvojni in trojni (mnogoteri) integrali. Krivuljni in ploskovni integrali. Greenova formula. Stokesova formula. Laplaceova transformacija. Diskretna analiza. z-transformacija. Diferenčne enačbe.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni koncepti eksperimentalne analize mehanskih sistemov, elektronski inštrumenti, osnovno znanje o električnih komponentah, inženirska analiza, nadzor postopka, eksperimentalne napake. Zajemanje in vrednotenje merilnih rezultatov. Digitalni sistemi za zajem signalov v adaptroniki: digtalno kodiranje, pretvorba signalov, D/A in A/D pretvorba, digitalni votmetri in osciloskopi, sistemi za zbiranje podatkov, aliasing. Vezje za kondicioniranje signalov: potenciometri, Wheatston-ov mostiček, ojačevalniki, filtri. Pretvorniki za merenje tlaka: pretvorniki na osnovi merenja pomikov, membranski pretvorniki, piezoelektrični pretvorniki. Merilniki pomikov, hitrosti in pospeškov: seizmični model, seizmični merilniki pomikov, piezoelektrični merilniki sile, kalibracija pospeškomerov, dinamična kalibracija merilnika sile, meritve hitrosti. Meritve temperature: metode ekspanzije za merenje temperature, uporovni termometri, termoelementi, metode kalibracije.
Predavanja 30 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Splošni koncepti sistemov in vodenja (sistemi, procesi, vhodi, izhodi, dinamika, krmiljenje, povratna zanka). Signali ter merilni in izvršni členi (vrste in oblike signalov, merilni sistemi, izvršni sistemi). Osnove logičnega in sekvenčnega vodenja. Modeliranje in simulacija zveznih dinamičnih sistemov (modeli, vrste modeliranja, simulacije). Načrtovanje vodenja dinamičnih sistemov (zaprtozančni sistemi, PLK regulatorji, zvezni regulatorji, PID regulatorji in nastavljanje parametrov regulatorjev). Praktična implementacija PID algoritmov v praksi. Učinki zaprtozančnega v vodenja v praksi.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Menedžment poslovnih procesov: Strategija, vrednostna veriga in konkurenčne prednosti podjetja. Uvod v menedžment in razumevanje organiziranosti podjetja. Arhitektura procesov. Menedžment poslovnih procesov. Merjenje sposobnosti procesov in uravnoteženi kazalniki. Center odličnosti oz. BPM tim. Modeliranje in simulacije procesov. Poslovna pravila in analiza opravil. Merjenje sposobnosti in zrelost procesov. Izboljšanje procesa z metodo šest sigma in vitka proizvodnja. Menedžment sprememb in metode ter orodja izboljšanja procesov. Programska orodja za analizo in dizajn procesov. Informacijski sistemi za podporo BPM in SOA (Service Oriented Architecture). celovite programske rešitve (Enterprise Resource Planning – ERP). Metode, tehnike in orodja menedžmenta poslovnih procesov: (1) metoda ključnih dejavnikov uspeha; (2) upravljanje znanja, upravljanje sprememb; (3) metoda uravnoteženih kazalnikov, metoda spremljanja stroškov po aktivnostih; (4) prenova poslovnih procesov, orodja za modeliranje, simuliranje in analiziranje poslovnih procesov; (5) celovito upravljanje kakovosti, ISO, poslovna odličnost; (6) metodologije razvijanja informacijskih sistemov, orodja za modeliranje podatkov in razvijanje programskih rešitev; (7) krmiljenje izvajanja delovnih procesov, upravljanje z dokumenti; (8) celovite programske rešitve). Projekt prenove procesa. Uvod v projektni menedžment. Izbira procesov za prenovo. Definicija in planiranje projekta. Analiza trenutnega stanja in razvojne možnosti. Dizajn prenovljenega ali novega procesa. Implementacija procesa. Menedžment poslovnega procesa in aktivnosti stalnega napredka. Projekt prenove in informatizacije poslovanja. Vloga informacijskih tehnologij. Informatizacija poslovanja: (1) strateško načrtovanje; (2) prenova poslovanja; (3) razvoj informacijske arhitekture in (4) uvedba informatiziranega poslovanja. Projektno delo (individualno delo študenta). Navodilo za izdelavo projektne naloge. Izbira teme (kreiranje procesa, prenova procesa, informatizacija procesa). Izdelava projektne naloge v obliki seminarske naloge. Predstavitev in zagovor projektne naloge. Zaključek.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet | Semester | KT po ECTS |
---|---|---|
Elektromehanski sistemi za vzdrževanje | 1 | 7 |
Modulni predmet 1 (I,II ali III modul) | 1 | 8 |
Modulni predmet 2 (I,II ali III modul) | 1 | 7 |
Izbirni predmet II | 1 | 8 |
Magistrska naloga | 2 | 30 |
MODUL I: Razvojni inženiring v industriji |
KT po ECTS |
---|---|
Trajnostni razvoj izdelkov, procesov in inovacij | 8 |
Ciljno konstruiranje | 7 |
MODUL II: Inteligentni sistemi in vzdrževanje procesov |
KT po ECTS |
---|---|
Strojno učenje in umetna inteligenca | 8 |
Inteligentno vzdrževanje procesov in naprav | 7 |
MODUL III: Avtomobilska energetika |
KT po ECTS |
---|---|
Energetski sistemi v vozilih | 8 |
Informacijski in elektronski nadzorni sistemi v vozilih | 7 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni koncepti mehanike (translatorno-rotacijski sistemi). Osnovni koncepti elektromagnetike. Elektromehanske analogije. Uvod v programski okolji Matlab/Simulink in SciLab/Xcos in simulacija sistemov. Enosmerni in univerzalni kolektorski motor. Asinhronski motor. Sinhronski, koračni in brezkrtačni motor. Dinamika in vodenje elektromehanskih sistemov.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
30 KT po ECTS.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kategorije avtomobilskih razvojnih projektov: Projektni razvoj vozil in razlike projektov po vsebini, finančnih okvirih in času izvedbe. Glavni vidiki, ki vplivajo na razlikovanje projektov, kot npr. nivo razvojnih aktivnosti, obseg razvojnih aktivnosti, stopnja inovativnosti, število verzij. Trajnostni razvoj izdelkov in procesov s področja razvoja v avtomobilski industriji: Snovanje in razvoj izdelka: kupčeve zahteve in posebne karakteristike, ponudbe in koncipiranje izdelka, projektno vodenje, razvojne inženirske aktivnosti, sočasni inženiring, re-inženiring, ko-inženiring s kupci, validacija izdelka in procesov, zagon proizvodnih procesov (IATF 16949). Izbrana poglavja iz metod razvoja proizvodov in procesov: Metode sočasnega inženiringa (timsko delo s sočasnimi aktivnostmi razvoja izdelka, razvoja procesa, aktivnostmi nabave in kalkuliranju trenutne cene izdelka). FMEA metoda: Analiza možnih napak in njihovih posledic pri razvoju izdelka (D-FMEA) in procesa (P-FMEA). Metodologija za izvedbo timskega pristopa, kjer strokovnjaki iz različnih področij analizirajo možne napake in njihove posledice in iščejo proizvodne ukrepe in prilagoditve lastnosti izdelka z namenom preprečevanja in/ali saniranja pričakovanih napak. PLM; sistem za obvladovanje podatkov/znanja in tehnične dokumentacije skozi celoten življenjski cikel proizvoda, obvladovanje veljavnosti in verzij dokumentov, strukturni plan dokumentacije, pomen CAD sistemov v razvoju izdelka. Metode vrednotenja funkcionalnosti izdelka v razvojnih fazah: simulacije tolerančnih verig, FEM-statične, dinamične in tranzientne simulacije, CFD simulacije, kinematične simulacije, DOE metode obvladovanja kakovosti v razvojni in v proizvodni fazi izdelka, APQP, DFSS in SPC validacija konceptov: hitra izdelava prototipov (rapid prototyping), razvojne meritve v laboratorijskem okolju in v eksploataciji. Procesi upravljanja invencij, inovacij in patentov, standardizacija: Pomen know-howa v avtomobilski industriji, potreba po upravljanju znanj v avtomobilski industriji, upravljanje izkustvenega znanja v avtomobilski industriji, obvladovanje in priskrba potrebnih znanj (izobraževanje), pridobivanje in upravljanje izkustvenih informacij. Management invencij, inovacij in patentov, inovacijski proces, metodologija inovacijskega procesa, organiziranje inovacijske dejavnosti v podjetju, proces prijave za pridobitev patenta. Standardizacija, internacionalna in nacionalna (IATF 16949, ISO/IEC 17025), standardi, smernice in modularne rešitve na nivoju izdelkov, komponent in pripadajočih proizvodnih procesov.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava hkratni pristop k vsem vidikom konstruiranja v smislu sočasnega inženirskega dela od prvotnega koncepta do razgradnje na koncu življenjske dobe izdelka. Predstavljene so smernice in orodja za doseganje različnih v praksi pomembnih konstrukcijskih ciljev, ki se nanašajo na ciljno vodeno konstruiranje oz. konstruiranje za: proizvodnost in hitro izdelavo, montažo, sestavljanje in razstavljanje, okolje, parkiranje in recikliranje, stroškovno ustreznost-zniževanje stroškov, visoko kvaliteto in zanesljivost, življenjsko dobo, vzdržljivost in vzdrževalnost, izvedljivost, uporabnost in uporabniško prijaznost, ergonomijo in estetiko, učinkovito testiranje, najmanjši rizik – tveganje, logistiko. Laboratorijske vaje se izvajajo v računalniški učilnici in so namenjene spoznavanju možnosti, ki jih v smislu ciljno vodenega konstruiranja (predvsem konstruiranja za proizvodnjo) nudi sodobna programska CAD / CAM oprema. V okviru avditornih vaj in seminarja študenti na praktičnih primerih spoznajo učinke posameznih smernic za ciljno vodeno konstruiranje in njihovo implementacijo na tehniški dokumentaciji.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v umetno inteligenco: Kaj je inteligenca? Pregled raziskav AI. Strojno učenje in podatkovno rudarjenje: strojno učenje, podatkovno rudarjenje in statistika, proces analize podatkov in predobdelava podatkov, razvrščanje v podskupine in asociacijska pravila, linearna regresija, če-potem pravila in odločitvena drevesa, metoda najbližjih sosedov, naivni Bayes; metoda podpornih vektorjev, umetne nevronske mreže, ansambelske metode, vrednotenje modelov, praktični izzivi pri strojnem učenju (šumni, neuravnoteženi, manjkajoči podatki), programska orodja za strojno učenje, rudarjenje besedil in spleta, predobdelava besedil in gradnja značilk, klasifikacija besedil. Ekspertni sistemi, odločanje in podpora pri odločanju: kvantitativne metode, kvalitativne metode, funkcije koristnosti, odločanje ob negotovosti, Bayesove mreže, evolucijsko računanje, preiskovanje in optimizacija, lokalna in globalna optimizacija, biološko navdahnjene metode, evolucijski algoritmi, genetski algoritmi, večkriterijska optimizacija.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Razčlenitev vzdrževanja. Nenačrtovano in načrtovano vzdrževanje. Preventivno in prediktivno vzdrževanje. Vzdrževanje po stanju, nadzor pogojev delovanja. Vibracijska analiza. Uporaba FFT analize v diagnostiki. Časovno-frekvenčna analiza. Valčna analiza. Ultrazvočna diagnostika napak z akustično emisijo. Diagnostika napak na osnovi merjenja temperature. Infrardeča termografija. Detekcija razpok. Analiza maziv. Nadzorovanje korozije. Nadzorovanje iztekanja.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove motoroznanstva, osnove energetskih sistemov v vozilih, pregled elektromotorskih pogonov za uporabo v vozilih. Energetski sistemi vozil na osnovi motorjev z notranjim izgorevanjem: principi delovanja, energetska enačba posameznih tipov motorjev, izkoristki, dosedanji razvoj in bodoči trendi, optimizacija motorjev, elektronske krmilne naprave, komunikacijski sistemi v vozilih. Energetski sistemi v vozilih s hibridnim pogonom: razvoj hibridnih sistemov, prednosti in slabosti uporabe hibridnih pogonov v vozilih, konfiguracije hibridnih energetskih sistemov: serijski, paralelni in »mehki« hibridni sistemi, hibridni energetski sistemi glede na vrsto elektromotorjev, elektronski krmilniki v hibridnih vozilih, tipi hibridnih vozil in njihova integracija. Energetski sistemi v električnih vozilih: razvoj električnih vozil, prednosti in slabosti uporabe električnih pogonov v vozilih, konfiguracije električnih energetskih sistemov in njihov vpliv na ostale sklope v vozilih, na oblikovanje potniškega prostora in na design bodočih vozil, vplivi na varnost, razvrstitev električnih vozil glede na vrsto elektromotorjev (za pogon preko gredi oziroma direktni notranji kolesni pogon), elektronski krmilniki v električnih vozilih, baterije, akumulatorji, sistemi polnjenja, tipi hibridnih vozil in njihova integracija, infrastruktura, povezana z električnimi vozili. Alternativni energetski sistemi v vozilih: vozila s pogonom na osnovi uporabe vodika, vozila z gorivnimi celicami, vozila in sončna energija, ostali alternativni viri energije v vozilih bodočnosti.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kratek repetitorij s področja informacijsko komunikacijskih sistemov, protokolov in trendov razvoja. Izbrana poglavja iz razvoja informacijsko komunikacijskih sistemov v vozilu: sistemi, ki podpirajo voznikovo dejavnost (elektronski nadzorni sistemi v avtomobilih: nadzor voznih sposobnosti vozila, pametni varnostni sistemi v primeru trkov, sistemi za asistenco vozniku in potnikom, … komunikacijski in navigacijski sistemi v avtomobilih). Sistemi za interakcijo med voznikom in okolico: sistemi za interakcijo z drugimi udeleženci v prometu, sistemi za interakcijo s prometno infrastrukturo in ostalo okolico, sodobni komunikacijski protokoli in standardi za komunikacijo med vozili. Elektronski sistemi v hibridnih in električnih avtomobilih. Elektronski sistemi za optimizacijo pretokov energije v avtomobilu.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Izbirni predmeti | Semester | KT po ECTS |
---|---|---|
Toplotni procesi | 1 | 8 |
Programska oprema vozil | 1 | 8 |
Virtualni proizvodi in sistemi | 1 | 8 |
Strateški menedžment | 1 | 8 |
Mikroprocesorski sistemi v vozilih | 1 | 8 |
Razvoj logističnih procesov | 1 | 8 |
Gonila in pogonski sklopi | 1 | 8 |
Kemija goriv in polimerov | 1 | 8 |
Farmacevtika za inženirje | 1 | 8 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Načini prenosa toplote. Bilanca energije. Stacionarno prevajanje. Nestacionarni prenos toplote. Toplotni menjalniki. Molekularen prenos snovi. Diferencialna bilanca mase v binarnem sistemu. Stacionarna in nestacionarna difuzija. Konvektivni prenos snovi. Modeli snovne prestopnosti. Eksperimentalni podatki za snovno prestopnost. Dimenzioniranje naprav za snovni prenos. Termodinamični krožni procesi.Proces kogeneracije in proces trigeneracije. Proces Ottovega in Dieslovega motorja.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Procesi razvoja programske opreme. Načrtovani in hitri razvoj programske opreme. Načrtovanje zahtev. Vrste modeliranja sistemov. Zasnova arhitekture. Objektno-orientirano snovanje in implementiranje. Testiranje programske opreme.Dinamika razvoja programske opreme. Vzdrževanje programske opreme. Zagotavljanje zanesljivosti in varnosti. Razvoj programske opreme vgrajenih sistemov z uporabo v realnem času. Upravljanje programske opreme.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vrste prototipov. Hitra izdelava prototipov. Virtualni prototipi. Tehnologije navidezne in poglobljene in mešane resničnosti (principi delovanja, HW, SW). Virtualna okolja: vhodne enote: navigacija, sledilne naprave in vmesniki, človek-računalnik; izhodne enote: predstavitev 3D modelov, računalniška grafika, zvok. Človeški faktor (vplivi na uporabnika). Aplikacije in trendi razvoja.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Politika in planiranje v podjetju, koncept strateškega planiranja. Osnove teorije rasti in razvoja podjetja: gospodarska in tehnološka dinamika, proces nastajanja tehnoloških sprememb, hipoteze o rasti in razvoju podjetja, modeli rasti in razvoja,izsledki empiričnih raziskav. Proces razvijanja poslovnih usmeritev podjetja: koncepcijski okvir in njegove različice ter sestavine, faze procesa. Analiza okolja podjetja in predvidevanje okolja: okolje podjetja s podokolji, scenariji, izbrane metode podjetniškega predvidevanja. Vizija in poslanstvo podjetja. Celovito ocenjevanje podjetja: celovito ocenjevanje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, portfeljska analiza, koncept verige vrednosti, analiza podjetja s pomočjo verige vrednosti. Oblikovanje strateških planskih ciljev in planskih strategij, klasifikacije strategij, značilnosti posameznih zvrsti strategij. Celovite (korporacijske) strategije podjetja: pojem celovite strategije, zvrsti celovitih strategij, oblikovanje celovite strategije, značilnosti oblikovanje celovitih strategij v multinacionalkah. Poslovne strategije (strategije poslovnega področja): pojem strateških poslovnih enot in strateških poslovnih področij v podjetju, tri generične vrste poslovnih strategij, druge razvrstitve poslovnih strategij, oblikovanje poslovne strategije. Funkcijske strategije: pojem funkcijske strategije, oblikovanje funkcijskih strategij prodaje in trženja, proizvodnega (prodajnega) programa, R&R-a, proizvodnje z nabavo, kadrov, organizacije in financiranja. Uresničevanje in kontrola uresničevanja strategij: nosilci uresničevanja, organiziranje za uresničevanje, programiranje, planiranje in organiziranje projektov, predračunavanje, akcijsko načrtovanje, kadrovanje, usmerjanje, poslovodenje s pomočjo ciljev, vrste kontrole uresničevanja strategij, problemi kontrole uresničevanja strategij. Organizacija strateškega planiranja v podjetju: uvajanje strateškega planiranja v podjetje, pojem in sestavine organizacije strateškega planiranja v podjetju, vloga in naloge direktorja, vloga in naloge službe za planiranje. Primeri dobrih praks. Vidik strateškega menedžmenta v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Zgodovina mikroprocesorskih sistemov. Struktura mikroračunalnikov. Centralne procesne enote. Pomnilniki. Vhodno-izhodne enote. Komunikacijski vmesniki. Programiranje in programski jeziki. Operacijski sistemi. Delovanje v realnem času. Načrtovanje mikroprocesorskih sistemov. Vaje in samostojno delo: Poglobitev teoretičnih znanj iz mikroprocesorskih sistemov na praktičnih primerih.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v logistične procese: vloga logističnih procesov v industriji, uporabni logistični procesi v industriji, njihova povezanost znotraj industrije in za potrebe industrije, uvajanje avtonomnih naprav v posamezne procese v industrijski proizvodnji in posameznih logističnih procesih, programsko usmerjanje in logistični informacijski sistemi. Varstvo okolja, organiziranost in funkcije posameznih logističnih procesov v industriji. Logistični procesi vezani na velike logistične centre: MMLC - multimodalni logistični centri, infrastrukturna povezava, industrija, gospodarstvo, trgovina, distribucija v okolju. Logistična platforma v industriji: pojem logistične platforme, nujni logistični procesi, ki omogočajo delovanje platforme, strategija in zaporedje uporabe logističnih procesov. Logistični procesi vezani na infrastrukturo: infrastrukturni, transportni, povezovalni, skladiščni logistični procesi, procesi manipulacije z blagom, logistična informacijska povezava. Procesi manipulacije z blagom: pojem blagovnih manipulacij, blagovni tokovi, procesi pakiranja, embaliranja, paletizacija, procesi kontejnerskega pretoka blaga, integralne in multimodalne transportne tehnologije. Mehanizacija in manipulacijska sredstva nujna za razvoj logističnih procesov: uporaba analogne in digitalne tehnologije za izvedbo določenih procesov, procesi spremljanja in pretoka blaga v transportu in transportnih poteh. Procesi izvedbe transporta: procesi transporta surovin v državi in v EU, polizdelkov med tehnološkimi fazami dela in vmesnimi skladiščnimi mesti z napravami notranjega transporta. Procesi oskrbe: outsourcing, procesi zunanje oskrbe, procesi iskanja izvajalca/oskrbovalca logističnih storitev, tveganja v logističnem outsourcingu, trendi v logističnem outsourcingu. Transportni modeli: oblike transporta, cesta, železnica, letastvo in pomorstvo. Avtonomne naprave: uvajanje novih sodobnih naprav v sisteme logistike.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Delovno postrojenje in pogonski sklop. Vrste in izbira pogonskih sklopov. Prilagajanje pogonskega in delovnega stroja. Predležna gonila. Planetna gonila. Predležna gonila s stalnim prestavnim razmerjem. Pogonski sistemi z nastavljivim prestavnim razmerjem. Gonila z ročno nastavljivim prestavnim razmerjem. Gonila z avtomatsko nastavljivim prestavnim razmerjem. Gonila z brezstopenjsko nastavljivim prestavnim razmerjem. Kombinirani pogonski sistemi za brezstopenjsko nastavljivim prestavnim razmerjem. Zadnji pogonski sistem.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Viri goriv. Les: sestava in postopki predelave lesa v plinska ali tekoča goriva. Premogi in postopki predelave premogov: nastanek, sestava, vrste premogov, postopki predelave premogov: koksanje, uplinjanje, utekočinjanje, (DCL in FT procesi). Nafta (zemeljsko olje) in postopki predelave nafte: nastanek, sestava, vrste nafte, postopki predelave nafte, frakcionirna destilacija, kreking, reforming. Tekoča goriva za vozila: vrste, sestava, analitika goriv (oktanovo in cetanovo število, energetska vsebnost, nečistote itd.). Maziva in tenzidi. Ekološki vidiki fosilnih goriv. Biogoriva: vrste in generacije biogoriv, sestava, postopki pridobivanja, prihodnost biogoriv. Polimerni materiali: zgodovina, sestava, vrste in uporaba posameznih vrst polimerov, zgodovina, sestava, vrste in uporaba posameznih vrst polimerov, proizvodni postopki polimernih materialov, analitika polimerov, polimeri prihodnosti: karbonska vlakna, kompoziti, ogljikove nanocevke, ekološki aspekti uporabe polimernih materialov.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v farmacevtiko: osnovni pojmi: zdravilo vs. farmacevtske učinkovine, ekonomski, socialni in strateški vidiki zdravil oz. farmacevtskih učinkovin, kratka zgodovina zdravil. Usoda učinkovine v telesu: osnovni procesi ob aplikaciji zdravila, absorbcija / distribucija / metabolizem / eliminacija, primeri metabolizma zdravil. Razvoj in raziskave ter proizvodnja farm. učinkovin in zdravil: razvoj učinkovin in zdravil, osnovni procesi pri proizvodnji učinkovin in zdravil. Regulativa zdravil: zakonske zahteve za zdravila, Dobra proizvodna praksa in sorodna priporočila, registracija učinkovin in zdravil. Kakovost in stabilnost farm. učinkovin in zdravil: parametri za zagotavljanje kakovosti učinkovin in zdravil, nečistote v učinkovini/zdravilih, stabilnost učinkovin, rok uporabe zdravil. Osnove intelektualne lastnine: industrijska lastnina, blagovne znamke, modeli, patenti.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Diplomanti FINI predstavljajo razvojni potencial družbe.
Graduates of FINI are society's developmental potential.