| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Tehniška matematika I | 1 | 6 |
| Mehanika I | 1 | 7 |
| Informacijski sistemi in komunikacijske tehnologije | 1 | 6 |
| Inženiring in inženirsko delo | 1 | 5 |
| Strokovni tuji jezik (ang.) | 1 | 6 |
| Kemija | 2 | 6 |
| Tehniška matematika II | 2 | 6 |
| Fizika | 2 | 6 |
| Tehniška dokumentacija in strojni elementi | 2 | 7 |
| Materiali | 2 | 5 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: osnove matematičnega sklepanja, teorija množic, številske množice s poudarkom na obsegu kompleksnih števil (operacije, polarni zapis, grafični prikaz). Zaporedja: definicija, lastnosti zaporedij (monotonost, omejenost, konvergentnost). Vrste: definicija, konvergenca, posebne vrste. Funkcije ene spremenljivke: Definicija funkcije, lastnosti funkcije, graf realnih funkcij, zveznost, inverzna funkcija, posebne funkcije (polinomi, racionalne f., eksponentne, logaritemske, trigonometične, ciklometrične, hiperbolične), limita funkcije, parametrično in polarno podane funkcije, uporaba funkcij v mehaniki. Odvod: definicija, lastnosti, odvodi elementarnih funkcij, odvod parametrično podane funkcije, uporaba odvoda pri risanju funkcij, pri določanju ekstremov, pri določanju prevojev, diferencial, Taylorjeva vrsta in Taylorjeva formula, L'Hospitalovo pravilo, uporaba odvoda v mehaniki. Nedoločeni integral: definicija nedoločenega integrala, metode za računanje nedoločenih integralov (substitucija, integracija po delih), integracija racionalnih, iracionalnih in trigonometričnih funkcij, uporaba odvoda v mehaniki. Določeni integral: definicija in pomen določenega integrala, uporaba pri računanju dolžin, ploščin, površin, prostornin, težišč, momentov, nepravi integral, uporaba v mehaniki. Diferencialne enačbe: definicija, pojem rešitve, začetne vrednosti, enačbi z ločenima in ločljivima spremenljivkama, homogena enačba, linearna enačba prvega reda, linearna enačba drugega reda s konstantnimi koeficienti, Bernoullijeva, Lagrangeova, Clairotova, uporaba v mehaniki.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Sile v prostoru. Redukcija sil. Glavni moment in glavna rezultanta. Statično določeni in nedoločeni sistemi. Težišča likov in teles. Guldinovo pravilo. Parabolična in hiperbolična verižnica. Trenje vrvi na kolutih. Določanje notranjih veličin v paličju, nosilcih in mešanih sistemih. Ukrivljeni nosilci v ravnini in prostoru. Napetosti in deformacije. Konstitutivne enačbe. Dimenzioniranje konstrukcijskih elementov obremenjenih na nateg, tlak, strig, upogib, torzijo in uklon. Uklon sestavljenih palic. Torzija tankostenih in neokroglih prerezov. Središče striga. Porušitvene hipoteze. Kombinirane obremenitve. Napetosti v palicah in obročih zaradi temperature. Dimenzioniranje tankih in debelih cevi. Uporaba predpisov in standardov.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovna informacijska in računalniška znanja za potrebe nadaljnjega študija in dela. Izbira primernih informacijskih in računalniških tehnologij za reševanje inženirskih problemov. Predavanja: Osnovne definicije in pojmi s področja informacijskih tehnologij. Vsebina je prirejena uporabi informacijskih tehnologij glede na potrebe strojništva: uvod v informacijske tehnologije in računalniško terminologijo, osnove strojne, programske in komunikacijske opreme, podatkovne strukture in algoritmi, metode računalniškega programiranja in poznavanje različnih uporabniških aplikacij. Vaje in seminar: vaje obsegajo praktične inženirske primere z uporabo interneta, elektronskih preglednic in programskega jezika. Študent izdela po specifikaciji samostojno seminarsko nalogo v obsegu 15 ur vaj v medijski učilnici.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled zgodovinskega razvoja inženirskega dela do 21. stoletja. Pregled inženirskega razvoja v Sloveniji. Razvoj in prihodnost inženirskega dela v 21. stoletju. Avtomobilska dejavnost v Sloveniji. Pomen inženirskega delo v Sloveniji in EU v prihodnosti.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Cilji. Metode učenja in dela. Načrtovanje. Ponovitev slovnice, besedišča in besedotvorja. Pisna in ustna komunikacija z uporabo strokovnih izrazov s strokovnih področij. Govorjenje in poslušanje. Branje in pisanje. Razumevanje slušnih in pisnih besedil s strokovnih področij. Pisno komuniciranje (poslovno pismo, dopisi, e-pošta, tehnična dokumentacija in poročila). Poročanje, citiranje, povzetki, eseji, ključne besede, predstavitve. Oblike komuniciranja v poslovnem svetu. Sestanki, razprave, posvetovanja. Pogajanja, dogovarjanja. Nastop, predavanje. Metode posredovanja informacij. Uporaba medijev (avdio, video, avdiovizualna prezentacija, internet). Razširjanje strokovnega besedišča: podjetja, Evropska unija, mednarodna trgovina, organizacija, procesi, proizvodnja, stroji in naprave, materiali, elektrotehnika in elektronika, mehanika, inženirstvo in poslovnost: ekonomika, marketing, borza, poslovne finance, reševanje poslovnih problemov, kakovost in odličnost, industijsko pravo, inovacije, poklici v inženirstvu, zaščita okolja.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni pojmi in stehiometrija. Atom, mol, kemijske enačbe, kvantitativni odnosi. Plini. Plinski zakoni. Idealni plin, mešanice. Realni plini. Medmolekulske sile, tekočine in trdne snovi. Vrste sil in fizikalne lastnosti čistih snovi. Spremembe agregatnih stanj. Fazni diagrami. Energijske spremembe v kemijskih sistemih. Osnovni pojmi. Termokemija. Entalpija v praksi. Raztopine. Procesi raztapljanja. Koncentracija, koligativne lastnosti raztopin. Koloidne raztopine. Kemijsko ravnotežje. Ravnotežje pri različnih pogojih. Kisline, baze in soli. Elektroliti, neelektroliti. Stopnja disociacije. pH in njegova uporaba. Titracije kislina-baza. Hidroliza. Pufri. Indikatorji. Raztapljanje elektrolitov, topnostni produkt. Elektrokemija raztopin. Redoks reakcije in titracije. Elektrokemijska napetostna vrsta. Elektrokemijski členi, uporaba. Prevodnost, uporaba. Elektroliza, uporaba. Kemijska kinetika. Vpliv temperature in katalizatorja. Kemijska vez. Razdelitev. Polarnost, elektronegativnost, dipolni moment. Ionski kristali. Kovinski kristali. Anorganska kemija. Pregled kemije elementov glavnih skupin periodnega sistema. Pregled kemije elementov prehoda. Uvod v organsko kemijo. Ogljikovodiki in njihovi pomembnejši derivati. Goriva, maziva, lepila, barve in laki. Polimeri. Naravne in umetne polimerne snovi in vlakna. Nanotehnologija. Zaščitni nanopremazi v avtomobilski industriji.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Funkcije več spremenljivk: grafični prikaz s prerezi z ravninami, parcialni odvodi, iskanje in klasifikacija ekstremnih in sedelnih točk, Taylorjeva formula, totalni diferencial, uporaba v mehaniki. Matrike in sistemi linearnih enačb: definicija, računske operacije nad matrikami, determinanta in rang matrike, inverzna matrika, matrične enačbe, reševanje sistemov linearnih enačb (Gaussova metoda, Cramerjevo pravilo), lastne vrednosti in lastni vektorji, uporaba v mehaniki. Vektorski račun: operacije nad vektorji, vektorji v pravokotnem koordinatnem sistemu, produkti vektorjev in geometrijski pomen, linearna odvisnost in neodvisnost, enačba premice in ravnine v prostoru, uporaba v mehaniki. Kombinatorika: permutacije, variacije in kombinacije Verjetnostni račun: poskusi, dogodki, operacije nad dogodki, statistična definicija verjetnosti dogodka, pogojna verjetnost, formula o popolni verjetnosti, Bayesova formula, dvofazni poskusi, zaporedja neodvisnih poskusov, diskretne slučajne spremenljivke in njihove številske karakteristike (matematično upanje, varianca in standardni odklon). Poissonova porazdelitev, zvezne slučajne spremenljivke (enakomerna, normalna in eksponentna porazdelitev), uporaba v mehaniki.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: fizikalne metode, fizikalni eksperiment in model, meritve, fizikalne količine in enote. Mehanika: Newtonovi zakoni, sistem delcev, togo telo, ravnovesje, gibanje togega telesa, gibalna količina, vrtilna količina, mehanska energija, deformacija in Hookov zakon, hidrostatika in hidrodinamika, harmonično in dušeno nihanje. Termodinamika: temperatura, temperaturno raztezanje, plini, notranja energija in toplota, prenos toplote, fazne spremembe. Elektrika in magnetizem: električni naboj in električno polje, električni tok, magnetno polje, magnetna indukcija. Valovanje: mehansko valovanje, potujoče in stoječe valovanje, valovni pojavi, akustika. Optika: elektromagnetno valovanje, odboj, lom, interferenca, uklon, fotometrija: zrcala, leče, optične naprave. Atomika: zgradba snovi, fotoefekt, energijska, stanja atoma, rentgenski žarki, atomsko jedro, radioaktivnost, jedrske reakcije, jedrski reaktor, superprevodnost.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predmet vključuje poznavanje osnovnih parametrov strojnih konstrukcijskih elementov in dokumentiranje. Konstrukterski in razvojni proces, vrednotenje konstrukcij, dimenzioniranje na varnost in zanesljivost. Osnovni pojmi s področja strojnih elementov. Osnove oblikovanja strojni elementov: osnove za oblikovanje in izračun, kriteriji za dimenzioniranje strojnih delov, razdelitev strojnih elementov, parametri obremenitev in dimenzioniranja strojnih naprav in sestavnih elementov. Elementi za zveze: neločljive zveze: lepljenje, lotanje, varjene; ločljive zveze: sorniki, zatiči, vijačne zveze, navoji, kovičene, krčni nased. Tlačne posode in cevovodi, tesnila, Osi in gredi, Ležaji, Sklopke, Zaporni elementi. Mehanizmi in gonila. Pravila in standardi za tehniško risanje in predstavitev strojnih elementov (pogledi, prerezi,kotiranje…). Risanje osnovnih standardih strojnih delov (namembnost, kakovost izdelave, …). Risanje z računalnikom ter izrisovanje in prenos modelov. Novejše tehnologije pri delu s tehniško dokumentacijo.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Preiskava materiala: preiskave s porušitve materiala, preiskave brez porušitve materiala, metode preiskav materiala v avtomobilski industriji. Nauk o kovinah. Vrste materialov v avtomobilski industriji: železne kovine: pridobivanje železa in jekla, razdelitev jekla, siva litina z lamelastim grafitom, siva litina z modularnim grafitom, bela litina, temprana litina, neželezne kovine in njihove zlitine: težke kovine, lahke kovine, nekovinski materiali: polimerni materiali (delitev polimernih materialov, postopki predelave polimernih materialov, lastnosti in uporaba polimernih materialov), keramika, pri visokih temperaturah obstojna gradiva, steklo ter ostala nekovinska gradiva, sintrani materiali: izdelava sintranih izdelkov, uporaba sintranega materiala. Materiali za orodja. Preoblikovanje: valjanje, vlečenje, globoki vlek, iztiskovanje, kovanje in stiskanje. Spreminjanje snovnih lastnosti materiala: vrste toplotne obdelave, pomen toplotne obdelave v praksi. Kompozitni materiali. Materiali v nanotehnologijah. Korozija: teoretične osnove korozije, vrste korozije, preprečevanje korozije, korozija v avtomobilski industriji. Goriva in maziva v avtomobilski industriji s poudarkom uporabe alternativnih virov energije v avtomobilski industriji. Standardi o materialih. Primeri uporabe različnih vrst materialov za sestavne dele avtomobila.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Numerične metode | 1 | 6 |
| Mehanika II | 1 | 6 |
| Ekonomika organizacije | 1 | 5 |
| Konstruiranje | 1 | 6 |
| Tehnologije | 1 | 7 |
| Termodinamika | 2 | 7 |
| Celovita kakovost in poslovna odličnost | 2 | 6 |
| Elektrotehnika in elektronika | 2 | 6 |
| Modeliranje (3D) izdelkov v avtomobilski industriji | 2 | 7 |
| Izbirni predmet I | 2 | 6 |
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kinematika delca. Definicija hitrosti in pospeška. Kinematične enačbe v Kartezijevih, valjnih in krogelnih koordinatah. Relativno gibanje. Kinematika togega telesa. Eulerjeve kinematične enačbe. Dinamika delca. Izreki in principi dinamike. Dinamika sistema delcev. Dinamika togega telesa. Vztrajnostni tenzor. Eulerjeve dinamične enačbe. Regularna precesija simetrične vrtavke. Trk elastičnih teles. Princip virtualnih pomikov. Lagrangeove enačbe druge vrste. Lastno in vsiljeno nihanje linearnih sistemov. Resonanca. Odziv sistema na harmonično in inercijsko motnjo. Vzbujanje podlage. Sistemi z več prostostnimi stopnjami. Kritično število vrtljajev gredi.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Opredelitev organizacije in ekonomike organizacije, vrste organizacij in njihove pravnoorganizacijske oblike. Delitev in usklajevanje dela: delovni proces, poslovni sistem, poslovni proces, poslovne funkcije, informacijske funkcije, upravljalno-ravnateljevalne funkcije. Prvine poslovnega procesa: delovna sredstva, predmeti dela, storitve, zaposlenci. Stroški: vrste stroškov, stroškovna mesta, stroškovni nosilci. Prodajne cene: pojmovanje, sestava, načrtovanje prodajnih cen. Poslovni izid: prihodki, odhodki, dobiček, izguba, druge oblike poslovnega izida, načrtovanje dobička. Sredstva: sredstva in vrste sredstev, osnovna sredstva, obratna sredstva, finančne naložbe iz poslovnih sredstev, načrtovanje sredstev. Obveznosti do virov sredstev: obveznosti do virov sredstev in njih vrste, obveznosti ut kapitala, obveznosti iz časovnih razmejitev, obveznosti iz dolgov, načrtovanje obveznosti. Knjigovodsko prikazovanje poslovanja: knjigovodstvo, bilanca stanja in bilanca uspeha, knjigovodski računi ali konti. Analiziranje poslovanja: pojmovanje analiziranja, metode pri analiziranju poslovanja, analiziranje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, analiziranje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Odločanje o poslovanju: odločanje o poslovanju in poslovne odločitve, vrste poslovnih odločitev, nosilci odločanja o poslovanju, stopnje odločanja o poslovanju. Primeri dobrih praks. Vidik ekonomike v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Razvoj izdelka. Proces konstruiranja. Metode naprednega konstruiranja. Metode snovanja. Izbira materiala. Izbira obdelovalnega postopka. Optimiranje. Hitra izdelava prototipov. Osnovna predstavitev. Vaje: Vaje vsebinsko dopolnjujejo vsebino predavanj s praktičnim računskim reševanjem problemov. Laboratorijske vaje so namenjene praktičnemu spoznavanju študentov s snovjo.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod, kjer je zajeta delitev tehnoloških postopkov s poudarkom na tehnoloških postopkih uporabnih v avtomobilski industriji. V uvodnem delu so podane tudi definicije posameznih tehnoloških postopkov. Pomembne so tehnične značilnosti kvalitete in natančnosti izdelkov. Odrezavanje. Z delitvijo različnih postopkov odrezavanja študent spozna postopke čiščenja, rezanja, odrezavanja z geometrijsko določeno in nedoločeno obliko, razne postopke odnašanja materiala, rezanje npr. z vodnim curkom, visokohitrostno odrezavanje, potopno erozijo. Študent se seznani s parametri in režimi odrezavanja. Pri tem so pomembni stroji in orodja za odrezavanje ter tehnološki postopki izdelave, saj vplivajo na normative in stroške ločevanja materialov. Orodja za odrezovanje (npr. rezkanje, frezanje, vrtanje,…) so sestavljena iz rezalnega materiala različnih vrst in držala, ki skupaj predstavljata orodje na obdelovalnih centrih. Zagotovo je pomembna tudi, zgradba orodij za odrezavanje in kako je orodje pritrjeno na stroj za odrezavanje. Ker je za obdelavo izdelka potrebnih več orodij, se dobro preglednost orodij doseže z vodenjem evidence orodij. Zelo pomembna je kontrola obrabe orodij med proizvodnim procesom. Primeri obdelave NC programa na izdelkih iz prakse. Oblikovanje zajema oblikovanje ulitkov, sintranih izdelkov, polimerov, keramičnih materialov, kjer študenti spoznajo parametre in režime oblikovanja. To je sestavnih delov uporabnih pri izdelavi avtomobila. Seznanijo se z načini litja železnih in neželeznih zlitin, tj. litjem v pesek, kokile, tlačnim in centrifugalnim litjem ter precizijskim litjem, saj se veliko delov za avtomobilsko industrijo oblikuje ravno z litjem. Toplotna obdelava materiala. Skozi različne postopke toplotne obdelave, kot so žarjenja, kaljenje in površinske obdelave, izdelkom lahko spreminjamo mehanske in tudi kemične lastnosti materiala. Tako se izdelkom spreminja uporabna življenjska doba. To je pomembno predvsem pri orodjih, ki jih uporabljamo za izdelavo sestavnih delov v avtomobilski industriji. Preoblikovanje. Za razumevanje preoblikovanja so pomembne teoretične osnove preoblikovanja in osnove tehnike preoblikovanja. Preoblikovanje poteka v toplem ali hladnem stanju. Preoblikujemo kovinske in nekovinske materiale. Za preoblikovanje je pomembno orodje, stroji, pomožna sredstva, izkoristek materiala, normativ in stroški. Spajanje. Materiale v avtomobilski industriji lahko spajamo z različnimi postopki, kot so varjenje, metalizacija, spajkanje, lepljenje, kovičenje... Za kateri postopek se odločimo je odvisno od mehanskih lastnosti spoja. Za dosego kakovostnega spoja moramo zasledovati med spajanjem naslednje merilne količine: jakost toka, obločno napetost, hitrost žice, hitrost varjenja, pretok plina, maso vara in žlindre, debelino varjenca, čas varjenja, vnos energija, temperaturo predgrevanja, trdnostne lastnosti zvara, zvarni spoj (makro- in mikrostrukturo)... Na osnovi izmerjenih vrednosti se odločimo za izbiro optimalnega postopka spajanja sestavnih delov avtomobila, pri čemer ne smemo zanemariti cene izdelave spoja. Na osnovi teoretičnih napak spajanja, načina kontrole teh napak, s statistično obdelavo napak nastalih pri spajanju in merilnimi inštrumenti se pridobljeno znanje potrdi še z izvedbo praktičnih vaj iz področja varjenja nelegiranih, mikrolegiranih, malolegiranih in mnogolegiranih jekel, neželeznih kovin in njihovih zlitin, polimerov. Sodobne tehnologije (alternativne in nanotehnologije) uporabljene v avtomobilski industriji s primeri iz prakse. Tehnologija izdelave prototipov za sestavne dele avtomobilov.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovne definicije termodinamičnega sistema. Enačba stanja snovi. Prvi glavni zakon termodinamike. Notranja energija in entalpija. Preobrazbe. Drugi glavni zakon termodinamike. Carnotov krožni process. Dinamika plinov. Zmesi idealnih plinov. Realni plini. Osnove zgorevanja. Šobe. Hladilni in grelni procesi. Procesi v motorjih z notranjim zgorevanjem. Rankinov krožni proces. Procesi v parni turbini. Procesi v plinski turbini.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Spremembe kot problem in priložnost. Spremembe v okolju in odziv organizacije. Transformacijske in transakcijske spremembe. Paradigme, pristopi in modeli obvladovanja sprememb. Celovita kakovost kot poslovna filozofija stalnega napredka. Kakovost in njeni sinonimi. Zgodovinski pogled na razvoj in razsežnost kakovosti. Vodenje celovite kakovosti kot inovacija 20. stoletja. Odličnost kot kakovost. Odličnost kot najvišja stopnja kakovosti. Od kakovosti do odličnosti po poti organizacijskega razvoja. Prelitje vodenja sistema kakovosti v kakovost sistema vodenja. Od menedžmenta kakovosti do kakovosti menedžmenta. Kakovost proizvodov in storitev. Kakovost procesov. Osebna kakovost. Skupinska kakovost. Kakovost sistema. Kakovost menedžmenta. Ekonomski aspekt kakovosti. Stroški kakovosti. Zmanjševanje in obvladovanje stroškov kakovosti je priložnost za povečevanje dohodka. Gradniki celovite kakovosti in poslovne odličnosti. Osredotočenost na odjemalce. Usmerjenost v rezultate. Voditeljstvo in stanovitnost namena. Menedžment na podlagi procesov in dejstev. Razvoj in vključevanje zaposlenih. Stalno učenje, inoviranje in izboljševanje. Razvijanje partnerstva. Družbena odgovornost. Modeli izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Model odličnosti EFQM - CAF. Model 20 ključev. Model uravnoteženih kazalnikov (BSC-Balanced Scorecard). Six Sigma. Preurejanje poslovnih procesov (BPR-Business Proces Reengineering). Standardi izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Sistem vodenja kakovosti - ISO 9001. Sistem ravnanja z okoljem - ISO 14001. Sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti - OHSAS 18000. Sistem družbene odgovornosti-SA 8000. Metode izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Razvoj funkcije kakovosti (QFD). Analiza možnih napak, njihovih učinkov in kritičnosti (FMECA - AMDEC). Funkcijska analiza vrednosti (FAV). Metode reševanje problemov v skupini (MRPG, 8D). Presoje sistema. Presoje procesa. Samoocenjevanje. Strukturiranje funkcije kakovosti v organizaciji. Primeri dobrih praks.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Električna napetost in električni potencial. Kondenzator, kapacitivnost. Ohmov zakon, ohmska upornost, Kirchoffova zakona, Joulov zakon. Magnetno polje premega tokovodnika in magnetno polje dolge ravne tuljave. Magnetilna krivulja in histerezna zanka. Sila na tokovodnik v magnetnem polju. Induktivnost. Faradayev zakon elektromagnetne indukcije. Izmenični tokokrogi. Enofazni in polifazni sistemi. Električni stroji in transformatorji. Električne meritve. Polprevodniške diode, poljski in bipolarni tranzistorji. Močnostna elektronika. Integrirana elektronska vezja. Analogni sistemi in analogno procesiranje signalov. Digitalni sistemi. Sekvenčna vezja. Družine logičnih vezij. Mikroprocesorji in programirana logična vezja. Elektronska vezja za zajemanje in preoblikovanje signalov. Senzorji in aktuatorji. Avditorne in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na avditornih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz merilne tehnike in spoznavanja delovanja elektronskih vezij.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Eden večjih problemov v današnji avtomobilski industriji je predstavitev kompleksnih izdelkov, kot sklopa velikega števila komponent, kompleksnih oblik in medsebojne odvisnosti. Število parametrov, ki vplivajo na izdelek je izredno veliko in s klasičnimi orodji neobvladljivo. Numerične analize in analize v virtualnem okolju dajejo rešitve pri analizah v 3D okolju. Predmet vključuje: Uvod: računalniška grafika, multimedije, svetovni splet. CAx vpliv in pomen – odvisnosti na organizacijo dela. Računalniška virtualna okolja in tehnologije. Modeliranje virtualnih izdelkov v CAD. Povezovanje CAD in virtualnega okolja. Virtualne analize: MKE, kinematika, montaža, …, recikliranje. Virtualno testiranje prototipov. Virtualna izdelava in montaža. Simulacije proizvodnih procesov. Strukturirano in prenašanje in arhiviranje podatkov.
Predavanja 45 ur, vaje 60 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
| MODUL I: Razvoj proizvodov v avtomobilski industriji |
KT |
|---|---|
| Razvoj proizvodov v avtomobilski industriji | 7 |
| Motorji z notranjim izgorevanjem | 6 |
| Sočasni inženiring | 7 |
| MODUL II: Tehnologije v avtomobilski industriji |
KT |
|---|---|
| Tehnološki procesi v avtomobilski industriji | 7 |
| Reinženiring in inovacije | 7 |
| Računalniško vodeni procesi | 6 |
| MODUL III: Virtualni inženiring in umetna inteligenca |
KT |
|---|---|
| Inteligentni sistemi | 7 |
| Senzorji | 7 |
| Sočasni inženiring | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Izbrana poglavja iz razvoja avtomobilizma: Začetki in razvoj avtomobilizma: prvi ustvarjalci avtomobilov, razvoj karoserije, razvoj pogonskih agregatov, razvoj koles in krmilnega mehanizma, razvoj ostalih delov avtomobila, začetki in razvoj avtomobilizma v Sloveniji, začetki in razvoj avtomobilske industrije v Sloveniji. Stanje avtomobilizma: okoljska politika ter emisije CO2 in ostalih toplogrednih plinov, priporočila, regulative in standardi na področju avtomobilizma, cestna varnost, prometna politika, logistika, intelektualna lastnina, avtomobilski trg in ekonomija, razvoj in raziskave na področju avtomobilske tehnologije: izboljšanje izkoristka konvencionalnih agregatov, izboljšanje aerodinamike, zmanjšanje kotalnega upora in zmanjšanje teže vozila, področja razvoja in raziskav v prihodnosti. Goriva in motorni pogoni: bio-goriva, hibridne tehnologije, vodikove in gorivne celice, električni pogoni. Materiali, procesi in proizvodnja: visokozmogljivi materiali in površine, lažji materiali, integracija večnamenskih komponent, integrirani proizvodni sistemi, novi materiali in komponente, distribuirano razvojno okolje in simulacije življenjskega cikla izdelka. Integrirana varnost in mobilnost: integriran varnostni koncept, raziskave kompleksnega cestnega prometa in transportnih sistemov, R&R aktivnost na področju proučevanja nesreč, biomehanike in človeškega vedenja, interakcije človek-stroj in aktivne varnosti, mobilnost: tesnejše sodelovanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih avtoritet na področju prometa, načrtovalcev mestnih cest in logističnih operaterjev.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v tehniško kibernetiko. Matematični opis dinamičnih sistemov. Analiza v časovnem prostoru. Analiza v frekvenčnem prostoru. Stabilnost. Sinteza regulacijskega sistema. Digitalni regulacijski sistem. Sodobni regulacijski sistemi.
Predavanja 45 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v varnost in zdravje pri delu; splošno, zgodovina, razmerje delavec-delovno mesto. Terminologija; na področju varnosti in zdravja pri delu. Varna konstrukcija strojev, stikala, zavorni sistemi, vgrajena varnostna stikala, shema vgrajene varnosti. Pregledi in preizkusi strojev in naprav; vsebina, pomen, regulativne obveznosti, pooblastila. Delovno okolje; tveganja delovnega okolja (mikroklima, razsvetljava, ropot, vibracije). Nevarne snovi; obvladovanje tveganj pri delu z nevarnimi snovmi, analitično presojanje povezav med načeli in cilji trajnostnega razvoja in ravnanjem z nevarnimi snovmi, zavedanje odgovornosti pri ravnanju z nevarnimi snovmi. Nadzor obvladovanja tveganj; politika varnosti in zdravja, certifikacija in presoja, inšpekcija. Ergonomija; osnovni pojmi in ergonomska pravila, antropometrija. Varnostni znaki; oblika, barva, velikost. Varnost v gradbeništvu; zagotavljanje varnega in zdravega dela. Pokazatelji varnosti in zdravja pri delu; pogostost, resnost. Emisije; mejne, dopustne, opozorilne vrednost in kratkotrajne mejna vrednost. Monitoring, vzorčenje in merjenje prisotnosti in koncentracije snovi v delovnem in bivalnem okolju. Plivi na okolje; presoja vplivov na okolje, IPPC, okoljevarstvena dovoljenja in soglasja, BAT tehnologije in BREF dokumenti. Voda; poraba vode, pitna voda, požarna voda, procesna in tehnološka voda, odpadna voda, čiščenje odpadnih voda. Odpadki; nastanek, količine, vrste, zbiranje, transport, predelava in obdelava, ponovna uporaba, odstranjevanje. Zrak; viri in vrste emisij v zrak iz proizvodnih procesov in energetike, strokovna terminologija, osnovne zakonitosti širjenja onesnaženja v zraku, čistilne naprave (odstranjevanje prahu, kislih plinov, dušikovih oksidov, organskih onesnaževal), toplogredni plini, klimatske spremembe. Hrup, jakost, širjenje, mejne in dopustne vrednosti, tehnični sistemi za zmanjšanje nivoja hrupa.
Predavanja 30 ur, vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: študent spozna podjetje in se seznani, na katerih oddelkih bo opravljal praktično izobraževanje. Varstvo pri delu: študent opravi predavanja iz varstva pri delu in se seznani s predpisi iz varstva pri delu, ki veljajo za podjetje in delovno mesto, na katerega je razporejen. Organizacija podjetja: organizacija dela v podjetju vpliva na kakovost in stroške izdelanega izdelka. Razporeditev po oddelkih v podjetju. Študent je razporejen po različnih oddelkih: proizvodnje, tehnologije, plana, kakovosti, razvoja, vzdrževanja. Proizvodnja: razporejen je na delovna mesta, kjer se izdeluje izdelek. Tehnologija: risanje tehnološke risbe (s pomočjo računalnika in programov 2D in 3D), pregled tehnične dokumentacije, priprava tehnoloških navodil. Plan dela: potek planiranja, vrste planov pregled planov. Kakovosti: samostojno spremlja, pridobiva in vrednoti informacije s področja kakovosti in zanesljivosti proizvodnje; uporablja različne pristope zagotavljanja kakovosti; sodeluje pri uvajanju različnih metod zagotavljanja kakovosti; prepozna kritične točke procesov glede kakovosti. Razvoj: razvoj intelektualnih izdelkov in naprav, potek razvoja novega izdelka. Standardizacija: za študenta je pomembno, da se spozna in zna uporabit standarde, ki jih uporablja podjetje za izdelavo kakovostnega in okolju prijaznega izdelka v avtomobilski industriji. Rešitev praktičnega določenega problema: po dogovoru z mentorjem prikaže rešitev praktičnega problema.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
10 KT po ECTS.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Razvoj v avtomobilski industriji, pomen, definicije, razvrstitev, poimenovanja, vrste, itd. Izbrana poglavja iz razvoja proizvodov v avtomobilski industriji: Priprava izhodišč za razvoj proizvoda in procesa: analiza zvezka zahtev za razvoj proizvoda (zahteve kupca), analiza lastnega arhiva, rešitve konkurence in izsledkov raziskav, analiza zakonodaje, regulative in smernice (ECE, EuroNCAP, ISO/TS16949: 2002, ISO 14001 itd.). Virtualni razvoj proizvoda in procesa: konstruiranje: priprava 3D okolja, izbor konceptov in rešitev, konstruiranje povezav med elementi, izvajanje prilagoditev, iskanje novih rešitev in analize, virtualna vrednotenja: raziskave kinematike, kolizije oz. skladanja z okolico, deformacije, trdnosti, vzdržljivosti, vibracije, načrtovanje tehnologije, analiza možnih napak in njihovih posledic – FMEA, določitev in obdelava karakteristik proizvoda, načrtovanje kakovosti. Izdelava prototipov: izdelava ustreznih prototipov za preizkušanja, preverjanje definicije proizvoda in procesa. Potrditev ustreznosti definicije proizvoda in procesa: validacija funkcionalnih karakteristik proizvodov, izvajanje različnih statičnih, dinamičnih in trajnostnih preizkusov. Izbrana poglavja iz sočasnega inženiringa v razvoju proizvoda. Izbrana poglavja iz industrializacije in priprave proizvodnje.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Realni Otto in Dieslov krožni proces. Konstrukcijske izvedbe Otto in Dieslovih motorjev. Izgube motorjev z notranjim izgorevanjem. Priprava zmesi Otto motorjev. Priprava zmesi Dieslovih motorjev. Ročični mehanizem in batni sklop motorja. Krmiljenje ventilov motorjev z notranjim izgorevanjem. Mazanje motorjev z notranjim izgorevanjem. Hlajenje motorjev z notranjim izgorevanjem. Tlačno polnjeni motorji. Katalitična obdelava izpušnih plinov. Goriva za Otto in Dieslove motorje. Preizkušanje motorjev.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v Sočasni inženiring . Tradicionalen in sočasni postopek za razvoj izdelkov. Principi sočasnega inženiringa, izzivi in prednosti. Temelji Sočasnega inženiringa. Načrtovanje X pojmov (npr. DFM, DFA, DFS itd.) Principi DFA /DFM za zmanjšanje delov kot sestave, principi načrtovanja. Statistično eksperimentiranje in Robust Design. Projektno delo z različnimi funkcijami. Pregled dela projektnih timov. Projektno delo v organizaciji. Funkcijski in projektni postopki v organizaciji. Faktorji uspešnosti ter neuspešnosti timov. Dinamika znotraj tima. Uvod v dinamiko timov. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelkih. Izmenjava in deljenje teh podatkov. STEP standard. XML. Modeli postopkov. Modeliranje postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Pokazatelji izvedbe postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring . Postopek avtomatizacije – sistem delovnega procesa. Terminologija delovnega procesa. Vodenje delovnega procesa v Sočasnemu inženiringu. Delovni postopki znotraj organizacije. Vodenje sistemov za zbiranje podatkov. Funkcionalnost PDM sistemov. Zgradba PDM sistemov. Izvedba PDM sistemov. Virtualno delovanje timov. Virtualni timi. Groupware tehnologija. Sodelovanje znotraj organizacije. Uporaba E-biznisa. Uslužnostno naravnana zgradba (SOA – Service-oriented architecture). Spletne usluge (WS). Sodelovanje ob razvijanju izdelkov znotraj organizacije in uporaba SOA.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kratek repetitorij s področja tehnoloških procesov. Tehnologije, pomen, definicije, razvrstitev, poimenovanja, vrste, itd. Razvoj tehnoloških procesov v manjših (laboratorijskih) merilih in prenos v polindustrijska in industrijska merila. Izbrana poglavja iz tehnoloških procesov v avtomobilski industriji: tehnologije spajanja (spajanje s preoblikovanjem, varjenje, lotanje, lepljenje), tehnike preoblikovanja in odrezovanja pločevine, cevi in žic (tlačno preoblikovanje, natezno preoblikovanje, natezno-tlačno preoblikovanje, strižno preoblikovanje, stroji za preoblikovanje in orodja za preoblikovanje, postopki oplemenitenja materiala: utrjevanje s preoblikovanjem, toplotna obdelava, toplotna-kemična obdelava, postopki prednastavljanja in pozicioniranja orodij, postopki dodajanja, podajanja in odvzemanja obdelovancev, postopki primarnega oblikovanja: ulivanje, oblikovanje prašnatih materialov, oblikovanje umetnih mas, postopki ulivanja: pravilna konstrukcija ulitkov, strjevanje, delovni koraki litja, postopki litja in materiali za litje, postopki oblikovanja prašnatih materialov: osnovni pojmi, izdelava prahu, postopek sintranja, omejitve pri sintranju, postopki oblikovanja umetnih mas: oblikovanje termoplastov, oblikovanje duraplastov in gume, oblikovanje penastih materialov, napake pri preoblikovanju polimerov in oblikovanje kompozitov, postopki ločevanja: z orodjem z določeno geometrijsko obliko, z orodjem z nedoločeno geometrijsko obliko, z neposrednim delovanjem energije, postopki oplemenitenja materiala: utrjevanje s preoblikovanjem, toplotna obdelava, toplotna-kemična obdelava, postopki dodajanja, podajanja in odvzemanja obdelovancev, postopki montaže, površinska zaščita itd. Izbrana poglavja iz razvoja izdelka in procesa (konstruiranje, virtualna vrednotenja, prototipi, preizkušanja itd.). Izbrana poglavja iz orodjarstva in strojegradnje (postopki prednastavljanja in pozicioniranja orodij, postopki strege orodij in obdelovancev itd.). Izbrana poglavja iz organizacije proizvodnje (reinženiring, prenova procesov, stalni napredek in izboljševanje procesov, inovativna dejavnost, logistični procesi). Izbrana poglavja iz avtomatizacije tehnoloških procesov v proizvodnji avtomobilov (programabilni stroji in orodja, roboti, »coboti« (angl. Collaborative Robots), robotske celice, avtomatske linije, hitre podatkovne komunikacije in upravljanje podatkov, optimiziranje proizvodnje, virtualna proizvodnja in vizualizacija, dobaviteljske verige oziroma mreže itd.).
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Reinženiring: Kaj je reinženiring? Stopnje reinženiringa: stopnja organizacije, stopnja organizacijskih procesov in stopnja izdelkov. Sistemski menedžment reinženiringa. Procesni reinženiring. Produktni reinženiring. Definicija, razvoj in faze priprave v reinženiringu. Razumevanje reinženiringa: Kaj je inovacija in kakšno vlogo igra v organizaciji? Dimenzije inovacij: inovacijski izdelki; inovacije poslovanja; procesne inovacije; inovacije v organizacijah in poslovnih postopkih. Stopnje inovacij: moteča, radikalna in dobičkonosna. Kako obdelamo inovacijo? Modeli inovacij in inovacijski menedžment. Inovacijski pentatlon kot okvir (ne kot model) inovacijskega menedžmenta. Viri inovacij: Ustvarjalnost. Korak od ustvarjalnosti do inovacij. Inovacije v sodelovalnem okolju. Vrste inovacij. Tehnološke S-krivulje. Sistemska inovacija: TRIZ (Teorija sistemske inovacije), idealni končni rezultat (IFR), 40 principov, trendi razvoja. Inovacije novih izdelkov in izumi: Razlogi za korporacijsko stagnacijo; Principi inovacije in ustvarjalnosti; Prednosti inovativnih organizacij pred neinovativnimi organizacijami; Snovanje idej. Oblikovanje tehnoloških inovacijskih strategij: Definiranje strateške smeri organizacije. Izbiranje inovacijskih projektov. Kolaboracijske strategije. Zaščita inovacij. Organiziranje za inovacije. Načrtovanje in lansiranje programov za izboljšanje možnosti za inovacije znotraj organizacij. Vloga menedžmenta: 'vodenje inovacij'. Vodenje razvojnega procesa novega izdelka: Cilji razvojnega procesa novega izdelka. Zaporedni ali delno vzporedni razvojni procesi. Projektni zmagovalci. Vključevanje strank in dobaviteljev v razvojni proces. Orodja za odkrivanje NPD procesov. Orodja za merjenje delovanja novih izdelkov. Vodenje razvojnih timov za nove izdelke: Oblikovanje razvojnih timov za nove izdelke. Struktura razvojnih timov za nove izdelke. Vodenje razvojnih timov za nove izdelke.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: osnovni pojmi in cilji računalniškega vodenja procesov, razvoj avtomatizacije proizvodnje, računalniški sistemi za avtomatizacijo tehničnih procesov. Obdelava informacij pri tehničnih krmiljih: osnove teorije sistemov, obdelava procesnih informacij v realnem času, analogni in digitalni signali, pretvorbe signalov, binarne kode, kodiranje in dekodiranje, raitmetične in logične funkcije. Računalniški krmilni sistemi in avtomatizacija: specifikacija uporabniških zahtev in izdelava funkcijskih načrtov, osnutek in funkcijski načrt strojne opreme, načrtovanje aritmetičnih in logičnih operacij, podatkov, procesov ter sistemske in periferne arhitekture. Procesni krmilniki in njihovo programiranje: značilnosti procesnih krmilnikov, zgradba in delovanje procesnih krmilnikov, metode in tehnike programiranja procesnih krmilnikov, programski jeziki industrijskih krmilnikov, orodja za načrtovanje uporabniških programov, dokumentiranje, zagotavljanje in preverjanje kakovosti. Tehniški procesi in računalniško vodenje: povezava med poslovnimi cilji in tehnologijami, posebnosti v industrijski avtomatizaciji, sistemska analiza in izbira procesnega sistema, informacijske strukture za CAD, CAM in CIM, CIM struktura ter povezava z ERP, MES in SCADA sistemi in orodji. Praktični primeri računalniškega vodenja v proizvodnih procesih, obdelovalnih strojih in procesni tehniki.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v umetno inteligenco in primeri uporabe. Prostor stanj in osnovni algoritmi preiskovanja: globinsko, širinsko, iterativno poglabljanje, zahtevnost teh algoritmov. Hevristično preiskovanje, algoritma A* in IDA*, izrek o popolnosti A*, lastnosti ocenitvenih funkcij ter analiza časovne in prostorske zahtevnosti. Dekompozicija problemov z AND/OR grafi, algoritmi iskanja v AND/OR grafih, hevristično preiskovanje in algoritem AO*. Uvod v strojno učenje: problem učenja iz podatkov, iskanje zakonitosti v podatkih in podatkovno rudarjenje, učenje odločitvenih dreves, regresijskih dreves, modelnih dreves, ter pravil. Programska orodja strojnega učenja in primeri uporabe. Predstavitev znanja in ekspertni sistemi: predstavitev znanja s pravili, ogrodji, semantičnimi mrežami, ontologije; algoritmi sklepanja in generiranje razlage. Planiranje po principu sredstev in ciljev, regresiranje ciljev, primeri uporabe v robotiki in logistiki.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Merjenje neelektričnih in električnih veličin. Klasifikacija, definicija senzorjev. Osnove senzorskih tehnologij za zaznavanje in električne meritve teh veličin. Obdelava, razpoznavanje in klasifikacija signalov. Obdelava podatkov. Temeljni principi in teorija delovanja različnih vrst senzorjev, ki temelji na tehnologijah kot so optična, električna, akustična, toplotna, magnetska ter kemijska. Analiza senzorskih signalov. Karakteristike senzorjev (histeriozo, občutljivost, resolucija, selektivnost, ponovljivost.
Predavanja 60 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v Sočasni inženiring . Tradicionalen in sočasni postopek za razvoj izdelkov. Principi sočasnega inženiringa, izzivi in prednosti. Temelji Sočasnega inženiringa. Načrtovanje X pojmov (npr. DFM, DFA, DFS itd.) Principi DFA /DFM za zmanjšanje delov kot sestave, principi načrtovanja. Statistično eksperimentiranje in Robust Design. Projektno delo z različnimi funkcijami. Pregled dela projektnih timov. Projektno delo v organizaciji. Funkcijski in projektni postopki v organizaciji. Faktorji uspešnosti ter neuspešnosti timov. Dinamika znotraj tima. Uvod v dinamiko timov. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelkih. Izmenjava in deljenje teh podatkov. STEP standard. XML. Modeli postopkov. Modeliranje postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Pokazatelji izvedbe postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring . Postopek avtomatizacije – sistem delovnega procesa. Terminologija delovnega procesa. Vodenje delovnega procesa v Sočasnemu inženiringu. Delovni postopki znotraj organizacije. Vodenje sistemov za zbiranje podatkov. Funkcionalnost PDM sistemov. Zgradba PDM sistemov. Izvedba PDM sistemov. Virtualno delovanje timov. Virtualni timi. Groupware tehnologija. Sodelovanje znotraj organizacije. Uporaba E-biznisa. Uslužnostno naravnana zgradba (SOA – Service-oriented architecture). Spletne usluge (WS). Sodelovanje ob razvijanju izdelkov znotraj organizacije in uporaba SOA.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
| Izbirni predmeti | KT po ECTS |
|---|---|
| Avtomatizacija in robotika | 6 |
| Projekt. energ. sist. za eko. bivalne in poslovne prostore | 6 |
| Virtualni proizvodi | 6 |
| Laserski sistemi | 6 |
| Meroslovje in kakovost | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovne delitve avtomatizacije (krmilja, regulirani procesi, sestavljeni procesi, osnovne definicije in uporabnost teh sistemov). Uporaba programabilnih krmilnikov v avtomatizaciji procesov. Osnove regulacijskih sistemov in njihova uporaba. Pregled največkrat uporabljenih komponent aktorike in senzorike: elektromehanski aktuatorji (elektromotorji, elektromagneti, pnevmatski aktuatorji, hidravlični aktuatorji ter novejši principi aktuacije (piezoelektrični, magnetostriktivni). Senzorji v avtomatiziranih sistemih kot merilniki pomika, hitrosti in pospeškov. Elektromehanski pogoni uporabljeni v mehatronskih sistemih kot so elektromagneti, regulirani enosmerni in izmenični motorji. Osnove robotike in uporabe robotov v industriji.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Izdelava projektne dokumentacije v skladu z ustrezno zakonodajo. Toplotna zaščita stavb. Bivalni pogoji. Klasični sistemi ogrevanja stavb. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Absorbcijski hladilni sistemi. Prezračevanje stavb. Klimatizacija stavb. Klimatske naprave. Regulacija klimatizacije.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Tehnologije navidezne resničnosti omogočajo zelo učinkovite računalniške aplikacije, kjer lahko uporabniki spoznavajo in sodelujejo v računalniško generiranih okoljih. Čeprav so najbolj znane aplikacije navideznih okolij iz industrije zabave, največ pričakujemo od razvoja na področjih medicine in inženiringa. Predmet vključuje: Uvod in zgodovinska dejstva virtualnih tehnologij. Vloga in namen virtualnih tehnologij. Vhodne enote: navigacija, sledilne naprave in vmesniki človek-računalnik. Izhodne enote: predstavitev 3D modelov, računalniška grafika, zvok v 3D. Arhitektura procesiranja podatkov v navideznem okolju. Modeliranje (geometrije, kinematike, fizikalnih lastnosti in obnašanja). Programerski pristopi (prog. jeziki, senzorji in zaznave). Človeški faktor (vplivi na uporabnika). Tradicionalne aplikacije (vojska, umetnost, avtomobilska in letalska ind., medicina…). Trendi razvoja virtualnih aplikacij v industriji (roboti, CNC, virtualni prototipi).
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predstavitev osnovnih principov delovanja polvodniških diodnih laserjev, LED, modulatorjev, detektorjev in z njimi povezanih sistemov. Prikaz omejitev sistemov. Uvod v optoelektroniko. Osnove fizike polvodnikov. Nosilci naboja in PN spoj. Definicija minornih nosilcev, polvodnikov Fermijevih-nivojev. Optoelektronski elementi: elektromagnetno sevanje, absorpcija svetlobe v polprevodniku, sevalni in nesevalni prehodi v polprevodniku. Laserji: Diodni Laserji in LED diode: osnovni fizikalni principi delovanja laserjev, Gaussov snop, optični resonatorji, lastnosti resonatorjev, rodovi, 0pis kavntnih izvorov, kvantnih poti, razlikovanje med UV, vidnimi, near-IR, mid-IR, longwear-IR, far-IR, in teraherčne optične sisteme, sevanje (osnovna načela kvantne mehanike, sevanje, absorpcija, emisija, spekter, optično ojačenje), lasersko nihanje in ojačanje, lasersko vzbujanje (trdni laserji, plinski laserji, barvni laserji) in metode generiranja kratkih pulzov. Laserska dioda. Osnove delovanja laserske diode, primerjava laserske diode z ostalimi laserji, ojačevalniki, heterostrukture , DFB strukture, laserji z zunanjim resonatorjem, lastnosti laserskih diod. Optični senzorji: fotoupor, fotodioda, pin-fotodioda, fotodioda kovina-polprevodnik, plazovne fotodiode, fotodetektor MSM, fototranzistor, optoelektronska integrirana vezja. Svetleče diode (LED): materiali za LED v vidnem svetlobnem področju, zgradba in lastnosti svetlečih diod, primeri uporabe svetlečih diod, infrardeče svetleče diode. Polprevodniški laserji: princip delovanja, spontana in stimulirana emisija, laser z dvojno heterospojno strukturo, svetlovod, heterostrukturni laserji, sevalna karakteristika laserja, spektralna porazdelitev laserja, polprevodniški laserji, nekaj primerov uporabe polprevodniških laserjev. Sončne celice: sončno sevanje, konstanta sončnega sevanja in jakost sončnega sevanja na zemeljski površini, osnovni principi delovanja sončne celice z pomembnimi parametri, kratkostični tok, napetost odprtih sponk in izkoristek idealne pretvorbe, polnilni faktor, merjenje izkoristka, spektralni, odziv sončnih celic s pn-spojem, zgradbe sončnih celic, heterospojne sončne celice, tankoplastne sončne celice, pregled in uporaba CCD senzorjev. Uporaba: uporaba optoelektronskih naprav na področjih: telekomunikacij, računalniških omrežij, senzorjev, meritev, shranjevanja podatkov, biofotonike in biomedicine, v industriji varjenja in rezanja.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Cilji in vsebina meroslovja, meroslovni sistemi (nacionalni, mednarodni). Sledljivost in umerjanje merilnih sredstev. Vrednotenje merilne negotovosti. Etalonske baze, mednarodna primerljivost merilnih rezultatov. Ureditev merilnih zmogljivosti in integracije merilne tehnike v proizvodnjo. Računalniška podpora meroslovnega sistema. Meroslovni sistemi in zahteve ISO 9000 ter smernice ISO 10012. Strateški razvoj kakovosti. Vključevanje kakovosti v proizvodne sisteme. Družina standardov ISO 9000. Statistična orodja managementa kakovosti. Nestatistična orodja managementa kakovosti. Kontrolne karte. Sprejetje na osnovi vzorčnega preverjanja. Stroški kakovosti.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Diplomanti FINI predstavljajo razvojni potencial družbe.
Graduates of FINI are society's developmental potential.
