| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Matematika z aplikacijami I | 1 | 7 |
| Tehniška mehanika | 1 | 6 |
| Kemija | 1 | 5 |
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | 1 | 6 |
| Fizika za inženirje | 1 | 6 |
| Strokovni tuji jezik I (ang) | 2 | 4 |
| Elektrotehnika in elektronika | 2 | 5 |
| Matematika z aplikacijami II | 2 | 5 |
| Materiali | 2 | 5 |
| Tehniška dokumentacija in strojni elementi | 2 | 7 |
| Metodologija projektnega dela | 2 | 4 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: množice, številske množice. Matrična algebra: matrike, računanje z matrikami, inverzna matrika, matrične enačbe, determinante, računanje inverzne matrike, sistemi linearnih enačb. Vektorska algebra: vektorji, seštevanje in odštevanje vektorjev, množenje vektorja s skalarjem, skalarni produkt, vektorski produkt, linearna odvisnost. Zaporedja in vrste: okolica, stekališče, limita, aritmetično in geometrično zaporedje, vrste, geometrijska vrsta. Funkcije ene spremenljivke: osnovni pojmi, zveznost funkcije, limita funkcije, lastnosti zveznih funkcij, elementarne funkcije, graf funkcije. Diferencialni račun: odvod funkcije, geometrični pomen odvoda, pravila za odvajanje, odvodi elementarnih funkcij, diferencial, višji odvodi, uporaba odvoda: ekstremi, prevoji. Nedoločeni integral: definicija, pravila za integriranje. Določeni integral: definicija določenega integrala, geometrijski pomen in lastnosti, računanje in uporaba.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 60 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: uvod v tehniško mehaniko. Uvod v tehniško mehaniko. Aksiomi in zakoni mehanike. Moment in ravnotežje teles. Sestavljanje in razstavljanje sil. Težišče likov. Konstrukcijski elementi (vrvi, paličja, nosilci, mešani sistemi). Trenje. Napetosti in deformacije. Hookov zakon. Nateg, tlak, strig, upogib, torzija in uklon. Definicija hitrosti in pospeška. Gibanje točke: premočrtno, krožno, sestavljeno. Gibanje togih teles. Dinamika masnega delca. D'Alembertov princip. Izrek o gibanju masnega središča, gibalni in vrtilni količini. Energija, delo, moč pri premočrtnem gibanju in rotaciji. Vrtenje togega telesa okrog stalne osi. Elastični trk teles. Obisk proizvodnje steklene volne.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Osnovni kemijski pojmi in stehiometrija. Struktura molekul in kemijska vez. Energijske spremembe v kemijskih sistemih. Raztopine. Kisline, baze, soli. Kemijske reakcije (nevtralizacija, hidroliza, redoks reakcije) in njihova praktična uporaba. Baterije, akumulatorji, gorivni členi. Osnove kemijske kinetike. Aplikacije v industriji. Kovine, pregled lastnosti in uporabe nekaterih. Zgradba organskih spojin. Ogljikovodiki, alkoholi, aldehidi, ketoni, kisline, etri, estri, organske dušikove spojine (amini, nitrili, nitrati, aminokisline, peptidi, proteini), heterociklične spojine. Pomen in uporaba kemijskih tehnologij. Vaje: Priprava raztopin. Merjenje gostote tekočih goriv. Določanje koncentracije kislin oz. baz,. Merjenje vrednosti pH. Priprava galvanskih členov, merjenje potenciala. Kemijska karakterizacija biodizla.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 25 ur, seminarske vaje 5 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v predmet. Opredelitev računalništva in informatike. Opredelitev, vrste in osnovni koncepti informacijsko komunikacijskega sistema. Povezovanje IKT sistemov in aplikacij. Nadzor in upravljanje omrežij. Računalništvo v oblaku.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 39 ur, seminarske vaje 6 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: osnove naravoslovne metode, modeliranje in vrednotenje modelov z eksperimentom, merjenje, fizikalne količine in enote. Kinematika in dinamika masne točke in togega telesa: premo gibanje, kroženje, Newtonovi zakoni, delo, energija, moč, gibalna količina, vrtilna količina. Nihanje in valovanje: harmonična nihanja, nedušena in dušena nihanja, vsiljeno nihanje in resonanca, potujoče in stoječe valovanje, valovni pojavi. Termodinamika: definicija absolutne temperature, temperaturno raztezanje trdnin in kapljevin, enačba stanja idealnega plina, notranja energija in toplota, prenosi toplote, toplotni stroji.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Cilji. Metode učenja in dela. Načrtovanje. Ponovitev slovnice, besedišča in besedotvorja. Pisna in ustna komunikacija z uporabo strokovnih izrazov s strokovnih področij. Elektronska komunikacija. Uporaba medijev. Poslovni pogovori, nastopi, posredovanje informacij. Kulturne razlike.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Električna napetost in električni potencial. Kondenzator, kapacitivnost. Superkondenzatorji in njihova uporaba. Ohmov zakon, ohmska upornost, Kirchoffova zakona, Joulov zakon. Prevajanje električnega toka v tekočinah, baterije in akumulatorji. Magnetno polje premega tokovodnika in magnetno polje dolge ravne tuljave. Magnetilna krivulja in histerezna zanka. Sila na tokovodnik v magnetnem polju. Induktivnost. Faradayev zakon elektromagnetne indukcije. Izmenični tokokrogi. Enofazni in polifazni sistemi. Električni stroji in transformatorji. Električne meritve. Polprevodniške diode, poljski in bipolarni tranzistorji. Močnostna elektronika. Integrirana elektronska vezja. Osnovna analogna in digitalna vezja. Družine logičnih vezij. Mikroprocesorji in programirana logična vezja. Simulacije delovanja elektronskih vezij. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz merilne tehnike in spoznavanja delovanja elektronskih vezij.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vektorski prostori in linearne preslikave: definicija, linearna neodvisnost, baza in dimenzija vektorskega prostora, prostori s skalarnim produktom, lastne vrednosti in lastni vektorji. Diferencialne enačbe (DE): definicija DE in njene rešitve, DE z ločljivima spremenljivkama, homogena DE, linearna DE prvega reda, linearna DE s konstantnimi koeficienti, primeri, uporaba v tehniki. Funkcije več spremenljivk, parcialni odvodi, totalni diferencial, ekstremi, uporaba v tehniki. Verjetnostni račun: Osnove verjetnostnega računa, definicija verjetnosti, lastnosti verjetnosti, pogojna verjetnost, relejni poskusi, popolna verjetnost, Bayesova formula, slučajne spremenljivke.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Preiskava materiala s poudarkom na preizkusih, ki se izvajajo za sestavne dele v avtomobilski industriji: preiskave s porušitve materiala; preiskave brez porušitve materiala. Strjevanje kovin in zlitin. Vrste materialov v avtomobilski industriji: metalurgija železa: pridobivanje železa in jekla, razdelitev jekla, siva litina z lamelastim grafitom, siva litina z nodularnim grafitom, bela litina, temprana litina; neželezne kovine in njihove zlitine: težke kovine, lahke kovine; nekovinski materiali: polimerni materiali (delitev polimernih materialov, postopki predelave polimernih materialov, lastnosti in uporaba polimernih materialov), keramika, pri visokih temperaturah obstojna gradiva ter ostala nekovinska gradiva. Sintrani materiali: izdelava sintranih izdelkov, uporaba sintranega materiala. Materiali za orodja in oplemenitenje površine. Materiali v nanotehnologijah. Preoblikovanje: valjanje, vlečenje, globoki vlek, iztiskovanje, kovanje in stiskanje. Toplotna obdelava: vrste toplotne obdelave, pomen toplotne obdelave v praksi. Korozija: teoretične osnove korozije, vrste korozije, preprečevanje korozije, korozija v avtomobilski industriji. Standardizacija, standardi o materialih.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Vsebina tehniške dokumentacije obravnava: Elementi tehniške dokumentacije (risbe, formati, črte, pogledi, prerezi, kote, šrafure). Pravila tehniškega risanja (pogledi, prerezi, različni načini kotiranja, označevanje zvarov, hrapavosti površine, ujemi in tolerance, standardi). Vsebina delavniške in sestavne risbe, risba varjenca, obsežna in pregledna tehnična dokumentacija s pozicijskimi risbami, risbami grup in detajli posameznih pozicij. Pravila tehniškega risanja strojnih elementov (vijačna zveza, verjena konstrukcija, zobniško gonilo, vzmet). Risanje standardih in nestandardnih strojnih elementov. Risanje z računalnikom. Vsebina strojnih elementov obravnava: Predmet vključuje osnovna znanja konstruiranja strojnih elementov, glede na različna obremenitvena stanja. Konstruiranje strojnih elementov v razvojnem procesu, iterativno vrednotenje konstrukcije in iskanje optimalne rešitve, dimenzioniranje na varnost in zanesljivost. Dinamična trdnost materiala (parametri dinamične obremenitve, Wohlerjeva krivulja, Smithov diagram). Vplivi na zdržljivost strojnih elementov (faktor zareznega učinka, zaostale napetosti, načini povečanja zdržljivosti strojnih elementov). Razstavljiva in nerazstavljiva zveza (vijačni spoj, zvarni spoj, lotani spoj, lepljeni spoj, kovičeni spoj, vrednotenje posameznih spojev). Tlačne posode in tesnila. Ležaji (vrste drsnih in kotalnih ležajev, vrednotenje na dobo trajanja, pravilno in funkcionalno vležajenje). Osi in gredi (dimenzioniranje glede na napetostni, deformacijski in kriterij vrtilne frekvence, oblikovanje, materiali, elementi za prenos vrtilnega momenta, sorniki, zatiči, stožčasti nased, krčni nased). Gonila (zobniška, jermenska in verižna gonila, lastnosti, uporaba in vrednotenje posameznih gonil).
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v menedžment projektov: organizacijska kultura in projekti, projekti v organizacijah, dejavniki uspešnosti in učinkovitost vodenja projektov. Socialno-psihološki aspekti projektnega dela: klima v projektnem timu, komunikacija in konflikti. Vodenje projekta: ideja projekta, planiranje projekta, organizacija projekta, kontrola projekta, zaključek projekta. 15 metodologij vodenja projektov: »Waterfall« vodenje projektov, metoda kritične poti (CPM), projekt kritične verige (CCPM), agilno projektno vodenje, agilno projektno vodenje (SCRUM), agilno in KANBAN projektno vodenje (Toyota), agilno projektno vodenje: ekstremno programiranje (EP), agilno projektno vodenje: adaptivni okvir projekta (APF), hitri razvoj aplikacij (RAD), uvajanje novega izdelka (NPI), paketno omogočeni re-inženiring (PER), PRINCE2, 6 SIGMA (Motorola), razporejanje rezultatov, institut projektnega vodenja (PMI), programska oprema za upravljanje projektov. Aplikacije projektnega dela: projekti tehnologije veriženja podatkovnih blokov (Blockchain) v avtomobilski industriji.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Tehnologija | 1 | 7 |
| Mehatronika I | 1 | 7 |
| Tehnološki procesi v avtomobilski industriji | 1 | 6 |
| Poslovno komuniciranje in odnosi | 1 | 5 |
| Ekonomika organizacije | 1 | 5 |
| Avtomobilizem | 2 | 7 |
| Varstvo pri delu | 2 | 5 |
| Nihanje mehanskih sistemov | 2 | 6 |
| Izbirni predmet I | 2 | 6 |
| Izbirni predmet II (možna zun. izbira) | 2 | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod, kjer je zajeta delitev tehnoloških postopkov, s poudarkom na tehnoloških postopkih uporabnih v avtomobilski industriji. Podane so tudi definicije posameznih tehnoloških postopkov tertehnične značilnosti kvalitete in natančnosti izdelkov. Odrezavanje, s predstavitvijo različnih postopkov odrezavanja in visokohitrostnega odrezavanja, študent spozna postopke mehanskega odnašanja ali odreza materiala. Postopki odrezavanja se v grobem delijo v postopke odrezavanja z geometrijsko določeno obliko orodja (struženje, vrtanje, frezanje, žaganje…) in geometrijsko nedoločeno obliko orodja (brušenje, honanje, poliranje, peskanje…). Študent se seznani z osnovami teorije odrezavanja, rezalnimi silami, kakovostjo obdelane površine ter parametri in režimi odrezavanja, stroji in orodji. Prav tako se študent seznani z gospodarnostjo pri postopkih odrezavanja, s časom in stroški obdelave ter optimiranjem obdelovalnih parametrov pri odrezavanju. Toplotna obdelava, skozi različne postopke toplotne obdelave, kot so žarjenja, kaljenje in površinske obdelave, izdelkom lahko spreminjamo mehanske in tudi kemične lastnosti materiala. Tako se izdelkom spreminja uporabna življenjska doba. To je pomembno predvsem pri orodjih, ki jih uporabljamo za izdelavo sestavnih delov v avtomobilski industriji. Preoblikovanje - za razumevanje preoblikovanja so pomembne teoretične osnove preoblikovanja in osnove tehnike preoblikovanja. Preoblikovanje poteka v toplem ali hladnem stanju. Preoblikujemo kovinske in nekovinske materiale. Za preoblikovanje je pomembno orodje, stroji, pomožna sredstva, izkoristek materiala, normativ in stroški. Spajanje materialov - skozi osnove tehnik spajanja, se študent seznani s pomenom varjenja in spajanja kovinskih in nekovinski materialovv avtomobilski industriji. Poleg same tehnike spajanja je potrebno poudariti še fizikalne ter metalurško-kemijske principe, ki spremljajo varjenje (fizika obloka, strjevanje in kristalizacija vara…). Alternativne tehnologije -za razliko od postopkov preoblikovanja in odrezavanja, kjer med orodjem in obdelovancem prevladujejo predvsem mehanski procesi, se pri nekonvencionalnih procesih odvijajo predvsem fizikalno kemijski in termični procesi. Bistvena značilnost teh postopkov je, da ni neposrednega stika med orodjem in obdelovancem ter visoka specifična energija na mestu odvzemanja oz. obdelave. Predstavljeni so postopki elektroerozijske in laserske obdelave, obdelava z abrazivnim vodnim curkom, elektrokemijska in ultrazvočna obdelava ter slojevite dodajalnet ehnologije. Slojevite dodajalne tehnologije - aditivne oz. slojevite dodajalne tehnologije beležijo v zadnjem času izjemno rast. Predstavljene bodo vse bistvene kategorije dodajalnih tehnologij, z glavnim poudarkom na njihovi uporabnosti.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Opredelitev mehatronike, problem sinteze v mehatroniki, procesna analiza mehatronskih sistemov. Modeliranje mehatronskih sistemov v časovnem in slikovnem prostoru. Spremenljivke stanja. Linearizacija statičnih karakteristik. Prenosna funkcija lineariziranega sistema. Senzorji v mehatronskih sistemih. Stopnja integracije senzorjev, karakteristične veličine senzorjev. Fizikalni principi merjenja kinematičnih in dinamičnih veličin. Merilniki pomika, hitrosti in pospeškov. Merilniki sile, tlaka in vrtilnih momentov. Merilniki temperature. Aktuatorji, zgradba aktuatorjev in osnove delovanja. Elektromehanski aktuatorji, pnevmatski aktuatorji, hidravlični aktuatorji, piezoelektrični in magnetostriktivni aktuatorji. Obdelava procesnih podatkov v realnem času. Osnovne strukture časovno in dogodkovno vezane obdelave podatkov. Večopravilnost in procesiranje z več procesorji. Časovno in dogodkovno dodeljevanje. Sinhronizacija procesov. Kinematika mehanskih sistemov z več telesi, manipulatorjev in robotov. Denavit-Hartenbergova notacija. Modeliranje in preračun industrijskega robota. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah s programiranjem in upravljanjem mehatronskih sistemov.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kratek pregled tehnologij s področja tehnoloških procesov. Tehnologije, pomen, definicije, razvrstitev, poimenovanja, vrste, itd. Razvoj tehnoloških procesov v manjših (laboratorijskih) merilih in prenos v polindustrijska in industrijska merila. Izbrana poglavja iz tehnoloških procesov v avtomobilski industriji s poudarkom na najsodobnejših tehnologijah v proizvodnem procesu, ki omogočajo najnižje proizvodne stroške za izdelavo izdelka, hkrati pa je proizveden kakovosten izdelek. Izbrana poglavja iz razvoja izdelka in procesa (konstruiranje, virtualna vrednotenja, prototipi, preizkušanja itd.). Izbrana poglavja iz orodjarstva in strojegradnje (postopki prednastavljanja in pozicioniranja orodij, postopki strege orodij in obdelovancev itd.). Izbrana poglavja iz organizacije proizvodnje (reinženiring, prenova procesov, stalni napredek in izboljševanje procesov, inovativna dejavnost, logistični procesi). Izbrana poglavja iz avtomatizacije tehnoloških procesov v proizvodnji avtomobilov (programabilni stroji in orodja, roboti, »coboti« (angl. Collaborative Robots), robotske celice, avtomatske linije, hitre podatkovne komunikacije in upravljanje podatkov, optimiziranje proizvodnje, virtualna proizvodnja in vizualizacija, dobaviteljske verige oziroma mreže itd.).
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Teoretična izhodišča, vloga in pomen poslovnega komuniciranja. Vrste in oblike komuniciranja. Razsežnosti in smeri komuniciranja. Kakovost komuniciranja. Komunikacija organizacije. Komunikacijske veščine pri vodenju. Etika poslovnega komuniciranja. Poslovni bonton. Medkulturnost v poslovnem komuniciranju. E-komunikacija. Ravnanje z ljudmi. Primeri dobrih praks.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Opredelitev organizacije in ekonomike organizacije, vrste organizacij in njihove pravnoorganizacijske oblike. Pojmi: podjetje, podjetnik, podjetništvo. Delitev in usklajevanje dela: delovni proces, poslovni sistem, poslovni proces, poslovne funkcije, informacijske funkcije, upravljalno-ravnateljevalne funkcije. Prvine poslovnega procesa: delovna sredstva, predmeti dela, storitve, zaposlenci. Stroški: vrste stroškov, stroškovna mesta, stroškovni nosilci. Prodajne cene: pojmovanje, sestava, načrtovanje prodajnih cen. Poslovni izid: prihodki, odhodki, dobiček, izguba, druge oblike poslovnega izida, načrtovanje dobička. Sredstva: sredstva in vrste sredstev, osnovna sredstva, obratna sredstva, finančne naložbe iz poslovnih sredstev, načrtovanje sredstev. Obveznosti do virov sredstev: obveznosti do virov sredstev in njih vrste, obveznosti ut kapitala, obveznosti iz časovnih razmejitev, obveznosti iz dolgov, načrtovanje obveznosti. Knjigovodsko prikazovanje poslovanja: knjigovodstvo, bilanca stanja in bilanca uspeha, knjigovodski računi ali konti. Analiziranje poslovanja: pojmovanje analiziranja, metode pri analiziranju poslovanja, analiziranje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, analiziranje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Odločanje o poslovanju: odločanje o poslovanju in poslovne odločitve, vrste poslovnih odločitev, nosilci odločanja o poslovanju, stopnje odločanja o poslovanju. Primeri dobrih praks. Vidik ekonomike v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled razvoja motornih vozil in avtomobilizma. Avtomobilska industrija. Koncepti motornih vozil. Osnove glavnih sistemov motornega vozila in njihovi vplivi na lastnosti vozila: motor, pogonske naprave, konstrukcija vozila, električna oprema, motorna kolesa. Osnove avtomobilske dinamike in vozne karakteristike vozila. Razvoj in raziskave na področju avtomobilizma s poudarkom na lightweight konceptu.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod, osnovna načela, izhodišča, terminologija. Pravne podlage in zakonodaja. Tveganja, ocena tveganja, izjava o varnosti, tveganja delovnega okolja. Ergonomija in delovno okolje. Pogoji dela: prostori, mikroklima, osvetljenost. Delovna sredstva in električne naprave. Nevarne snovi: lastnosti, varnostni listi in navodila, označevanje, skladiščenje, transport, nesreče z nevarnimi snovmi in sanacija posledic. Delo na višini in v specifičnih pogojih (hrup, vibracije, sevanja (ionizirajoča in neionizirajoča), plini in pare, prah), prenašanje bremen. Tveganja in nevarnosti pri vzdrževalnih delih. Osebna zaščitna sredstva. Varnostni znaki: oblika, barva, postavitev, velikost, vzdrževanje in ažuriranje označb v delovnem okolju. Požarna varnost. Načrti zaščite in reševanja.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove, pomen in nastanek mehanskih nihanj. Osnovni elementi mehanskega nihajočega sistema (masa, dušilka, vzmet). Zaporedna in vzporedna vezava vzmetnih elementov. Harmonično nihanje. Lastna torzijska in upogibna nihanja gredi. Dušena nihanja z viskoznim, Coulombskim in strukturnim dušenjem. Prosta in vsiljena nihanja. Nihanja z eno in več prostostnimi stopnjami. Nihanja zveznih in diskretnih sistemov. Deterministična in naključna nihanja. Reševanje problemov mehanskih nihanj na osnovi nadomestnega mehanskega in pripadajočega matematičnega modela. Osnove nihanj vozil. Izvori vzbujanj cestnih vozil. Načini nihanja vozil pri različnih obesah. Odzivne lastnosti vozil. Resonanca.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
| Predmet | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Celovita kakovost in poslovna odličnost | 1 | 6 |
| Modulni predmet 1 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 7 |
| Modulni predmet 2 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 6 |
| Modulni predmet 3 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 7 |
| Ekologija in obnovljivi viri | 1 | 4 |
| Strokovna praksa | - | 20 |
| Diplomska naloga | - | 10 |
| MODUL I: Razvoj procesov v avtomobilski industriji |
KT po ECTS |
|---|---|
| Razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji | 7 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Reinženiring in inovacije | 7 |
| MODUL II: Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji |
KT po ECTS |
|---|---|
| Računalniško vodeni inženiring | 7 |
| Menedžment proizvodnje | 6 |
| Reinženiring in inovacije | 7 |
| MODUL III: Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov |
KT po ECTS |
|---|---|
| Računalniško vodeni inženiring | 7 |
| Meritve in merilne naprave | 6 |
| Celovito vzdrževanje proizvodnje | 7 |
| MODUL IV: Tehnologije sočasnega načrtovanja, vodenja in robotike |
KT po ECTS |
|---|---|
| Avtomatizacija in robotika | 7 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Senzorji | 7 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Spremembe kot problem in priložnost. Celovita kakovost kot poslovna filozofija stalnega napredka. Odličnost kot kakovost. Od menedžmenta kakovosti do kakovosti menedžmenta. Ekonomski aspekt kakovosti. Gradniki celovite kakovosti in poslovne odličnosti. Modeli izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Standardi izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Metode izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Strukturiranje funkcije kakovosti v organizaciji. Primeri iz prakse.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove ekologije. Okoljska zakonodaja. Osnove energije. Vpliv okolja na zdravje ljudi. Okoljska onesnaževala. Obnovljivi viri energije: sončna energija, vetrna energija, energija vode, biomasa, geotermalna energija, energija morja in oceanov, nuklearna energija. Globalno segrevanje. Voda. Odpadki: splošno, izrabljena motorna vozila.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 15 ur.
Strokovna praksa se opravlja v gospodarski ali negospodarski organizaciji primerni študijskemu programu. Mentor je skupaj z nosilcem strokovne prakse odgovoren za vodenje, usmerjanje in animiranje študenta pri izvedbi prakse. Strokovna praksa obsega 20 ECTS od tega 12 ECTS (360 opravljenih delovnih ur oziroma 45 delovnih dni) in 8 ECTS poročilo o strokovni praksi, individualno delo s konzultacijami. Zagovor poročila se izvede pred komisijo za zagovor.
20 KT po ECTS.
10 KT po ECTS.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Procesi v avtomobilski industriji: problemska področja razvoja v avtomobilski industriji, opredelitev procesov v avtomobilski industriji. Snovanje in razvoj izdelka: razpis in poziv za oddajo ponudb, kupčeve zahteve, koncipiranje izdelka, terminiranje aktivnosti in sočasni inženiring, re-inženiring, interne razvojne aktivnosti in najemanje inženirskih storitev, razvojno sodelovanje s kupci. Organizacija projektnih in strokovnih virov: opredelitev projektne organizacije in tipi projektov v avtomobilski industriji, kvantitativni in kvalitativni kriteriji vrednotenja projektov, pristopi k vodenju projekta, vodenje projekta v povezavi s specialističnimi funkcijami, tipi razvojnih aktivnosti na projektu, sponzorstvo in start projekta, opredelitev in problemska področja projektnega managementa v avtomobilski industriji. Projektna organizacija razvojnih projektov v avtomobilski industriji: ključne faze pri vodenju projekta, standardni avtomobilski razvojni procesi, faza zagona projekta, prikrojevanje standardnega projekta specifičnim zahtevam, zagonski sestanek projekta, faza izvajanja projekta, faza zaključevanja projekta, multiprojektno okolje in vodenje virov v multiprojektnem okolju. Problemi v razvojnem procesu in reševanje: eskalacijsko reševanje problemov, faktorji uspeha in sodelovanja, teamsko delo, komunikacija. Upravljanje znanja v avtomobilski industriji: obvladovanje splošnih in lastnih znanj podjetja (know-how) in upravljanje izkustvenih informacij (lessons learned), management inovacij, upravljanje interne standardizacije in modularnih rešitv. Izbrane teme iz snovanje izdelkov in procesov v avtomobilski industriji in pripadajoče razvojne metodologije: metode načrtovanja in vrednotenja funkcionalnosti izdelka v fazah razvoja izdelka (simulacije tolerančnih verig, FEM-statične, dinamične in tranzientne simulacije, CFD simulacije, kinematične simulacije, itd.), metode načrtovanja, vrednotenja in obvladovanja kakovosti v fazah razvoja izdelka in fazah razvoja tehnoloških procesov (FMEA, APQP, DFSS, SPC, ISO/TS 16949, IATF 16949, itd.).
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring . Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v inovacije. Definicije inovacijskih pojmov (invencija, inovacija, izum…). Temeljne značilnosti inovacij. Pomen jasno definiranih in ustreznih vrednot, poslanstva, strateških ciljev ter strategije organizacije in ustrezne umestitve sistema inoviranja vanjo, za uspešno delovanje le-tega. Inovacijska kultura. Učeča se organizacija. Razčlenitev postopka inoviranja; rojstvo ideje, razvoj ideje, viharjenje možganov (brainstorming), nabor idej, izbor idej, preizkus ideje (proof of concept), razvoj izdelka, izdelava prototipa, preizkus prototipa, zaščita intelektualne lastnine, trženje izdelka. Metode uporabljene pri inoviranju. Metoda kreativnega razmišljanja SCAMPER. Metoda 6 klobukov. Razčlenitev sistema inoviranja. Vsebinske vrste inovacij. Inovacija izdelka, procesa, organizacije. Vrste inovacij glede na učinek: korenite in postopne. Vrste inovacij glede na izvor: službene in osebne. Vrste izumov: službeni (neposredni, posredni), prosti. Vrste pravnih kategorij rezultatov inoviranja; patent, model, znamka, licenca. Obravnavanje tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika inoviranja. Timski pristop pri inoviranju. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop pri inoviranju. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Odprti in zaprti sistem inoviranja. Poslovna inteligenca in njen pomen pri inoviranju ter reinženiringu. Upravljanje tveganja. Avtorstvo. Nagrajevanje inovatorjev.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled, principi, pristopi, metode, in tehnike Računalniško vodenega inženiringa. Geometrijsko modeliranje. Uvod v sisteme CAD, CAE, CAM, PLM: računalniško podprto konstruiranje (CAD), računalniško podprt inženiring (CAE), računalniško podprta izdelava (CAM), upravljanje podatkov skozi življenjski krog izdelka (PLM), nevtralni formati podatkov s poudarkom na STEP. Osnove MKE (FEA) v okolju CATIA. Vsebina vaj: Razvojno okolje CATIA. Konstruiranje kosa. Konstruiranje sestava. Risanje. MKE (FEA) v okolju CATIA.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v menedžment proizvodnje. Strategija proizvajanja. Razvoj novih proizvodov ali storitev. Razmeščanje delovnih naprav. Oblikovanje proizvodnih sistemov, proizvodov in storitev. Planiranje, nadzor in vodenje proizvodnih procesov. Zagotavljanje kakovosti. Ravno ob pravem času kot proizvodna filozofija. Metode stalnega napredka. Industrija 4.0.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v inovacije. Definicije inovacijskih pojmov (invencija, inovacija, izum…). Temeljne značilnosti inovacij. Pomen jasno definiranih in ustreznih vrednot, poslanstva, strateških ciljev ter strategije organizacije in ustrezne umestitve sistema inoviranja vanjo, za uspešno delovanje le-tega. Inovacijska kultura. Učeča se organizacija. Razčlenitev postopka inoviranja; rojstvo ideje, razvoj ideje, viharjenje možganov (brainstorming), nabor idej, izbor idej, preizkus ideje (proof of concept), razvoj izdelka, izdelava prototipa, preizkus prototipa, zaščita intelektualne lastnine, trženje izdelka. Metode uporabljene pri inoviranju. Metoda kreativnega razmišljanja SCAMPER. Metoda 6 klobukov. Razčlenitev sistema inoviranja. Vsebinske vrste inovacij. Inovacija izdelka, procesa, organizacije. Vrste inovacij glede na učinek: korenite in postopne. Vrste inovacij glede na izvor: službene in osebne. Vrste izumov: službeni (neposredni, posredni), prosti. Vrste pravnih kategorij rezultatov inoviranja; patent, model, znamka, licenca. Obravnavanje tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika inoviranja. Timski pristop pri inoviranju. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop pri inoviranju. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Odprti in zaprti sistem inoviranja. Poslovna inteligenca in njen pomen pri inoviranju ter reinženiringu. Upravljanje tveganja. Avtorstvo. Nagrajevanje inovatorjev.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled, principi, pristopi, metode, in tehnike Računalniško vodenega inženiringa. Geometrijsko modeliranje. Uvod v sisteme CAD, CAE, CAM, PLM: računalniško podprto konstruiranje (CAD), računalniško podprt inženiring (CAE), računalniško podprta izdelava (CAM), upravljanje podatkov skozi življenjski krog izdelka (PLM), nevtralni formati podatkov s poudarkom na STEP. Osnove MKE (FEA) v okolju CATIA. Vsebina vaj: Razvojno okolje CATIA. Konstruiranje kosa. Konstruiranje sestava. Risanje. MKE (FEA) v okolju CATIA.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Mednarodne organizacije za meroslovje in mednarodni sistem merskih enot. Osnovni pojmi merilne tehnike ter splošne lastnosti merilnih naprav in merilnih verig. Merski sistemi, ugotavljanje pogreškov pri merjenju in merilna negotovost. Merilni principi in metode. Uporaba merilne opreme. Merjenje elektriških veličin. Merjenje električnih tokov in napetosti. Merjenje ohmskih upornosti in impedanc. Merjenje električne moči in energije. Merjenje z osciloskopom. Senzorji. Uporovni, induktivni in kapacitivni senzorji. Piezoelektrični, optični in inkrementalni senzorji. Načini merjenja in pravilen izbor merilnega instrumentarija za merjenje sil, momentov, tlakov, pomikov, zasukov, hitrosti in pospeškov. Sestava merilnih verig in obdelava merilnih rezultatov z uporabo A/D in D/A pretvornikov, filtrov in različnih virov kot sestavnih delov merilnih verig. Avtomatizirano merjenje s pomočjo računalniške opreme. Virtualni instrumenti.
Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz meritev elektriških in neelektriških veličin.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v vzdrževanje. Zgodovinski razvoj vzdrževanja. Osnovni pojmi v vzdrževanju. Razvoj konceptov vzdrževanja. Osnovne strategije vzdrževanja. Sodobne strategije vzdrževanja. Zanesljivost tehničnih sistemov. Metode izbire strategije. Načrtovanje v vzdrževanju. Kazalniki v vzdrževanju. Tehnična diagnostika v vzdrževanju. Varnost pri vzdrževalnih delih, izobraževanje in upravljanje s kompetencami.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni koncepti sistemov in avtomatskega vodenja (definicije, sistemi, procesi, vhodi, izhodi, dinamika, krmiljenje, povratna zanka). Pregled signalov, merilnih in izvršnih členov (vrste in oblike signalov, merilni sistemi, izvršni sistemi). Osnovne lastnosti dinamičnih sistemov in simulacije (modeli, simulacije). Osnove logičnega in sekvenčnega vodenja. Načrtovanje vodenja dinamičnih sistemov (PLK regulatorji, zvezni regulatorji, PID regulatorji in nastavljanje parametrov regulatorjev). Primeri procesov in vodenja. Osnove robotike.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring . Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Splošni principi merjenja neelektričnih in električnih veličin. Signali in razvrstitev signalov. Splošna razvrstitev merilnih členov in njihove električne in mehanske lastnosti. Uporovni senzorji. Kapacitivni senzorji. Induktivni in magnetni senzorji. Piezoelektrični senzorji. Senzorji za zaznavanje razdalj in premika. Senzorji za zaznavanje rotacije. Optični senzorji za zaznavanje okolice. Razpoznavanje objektov, topološki zemljevidi.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
| Izbirni predmeti | KT po ECTS |
|---|---|
| Logistika | 6 |
| Projektiranje energetskih sistemov za ekološke bivalne in poslovne prostore | 6 |
| Virtualne tehnologije | 6 |
| Gospodarsko pravo in lastnina | 6 |
| Trženje | 6 |
| Strokovni tuji jezik II (ang) | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v logistiko: razvojni pojmi in spremembe, temeljni pojmi o logistiki, bistvene delitve logistike, pomen logistične dejavnosti za industrijo, gospodarstvo in družbo, dejavniki okolja in logistika, organiziranost logistike, funkcije logistike v industriji. Logistični centri: MMLC - multimodalni logistični centri in njihova infrastrukturna povezava na industrijo in trg ter distribucija v okolju. Pomen logistike v MMLC. Logistična platforma kot servis: pojem logistične platforme kot servisa, čemu služi, priprava, izgradnja in uvajanja strategije logističnega servisa, strategija in politika logističnega servisa, bistvene značilnosti nabavne, intra, distribucijske poprodajne in razbremenilne logistike znotraj logistične platforme. Logistični sistemi: medorganizacijski, infrastrukturni, prometni, povezovalni, skladiščni, podsistem manipulacije z blagom, logistični informacijski podsistemi. Manipulacije z blagom: pojem blagovnih manipulacij, plan blagovnih tokov, pakiranje, embaliranje, paletizacija, kontejnerski pretok robe, integralne in multimodalne transportne tehnologije. Mehanizacija in manipulacijska sredstva v logistiki: stopnja mehaniziranosti, storilnost manipulacijskih in transportnih naprav. Roboti/robotika v logistiki: pojem uvajanja robota v logistiko, lastnosti in zmogljivosti, pravni in ekonomski učinki, racionalizacija logističnih procesov. Notranji transport: premeščanje surovin v državi in v EU, polizdelkov med tehnološkimi fazami dela in vmesnimi skladiščnimi mesti z napravami notranjega transporta. Stroški v logistiki: značilnosti stroškov v logistiki po njenih elementih (stroški skladiščenja, transportni stroški, …). Označevanje v logistiki: GS1, palične kode, data matrix in RFID identifikacija blaga. Oskrbna logistike: zunanja oskrba v logistiki (logistični outsourcing), prednosti in pomanjkljivosti zunanje oskrbe v logistiki, prepustitev logističnih aktivnosti zunanjemu oskrbovalcu, model izbire zunanjega izvajalca/oskrbovalca logističnih storitev, tveganja v logističnem outsourcingu, trendi v logističnem outsourcingu. Transportni modeli: oblike transporta, cesta, železnica, letalstvo in pomorstvo.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Izdelava projektne dokumentacije v skladu z ustrezno zakonodajo. Vrste stavb. Toplotna zaščita stavb. Bivalni pogoji. Učinkovita raba energije. Obnovljivi viri energije. Sistemi ogrevanja stavb. Sistemi prezračevanje stavb. Sistemi hlajenja in klimatizacije stavb. Izračun pretočno – tlačnih razmer ogrevnih in prezračevalnih sistemov. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Dinamične metode za ekonomsko vrednotenje energetskih sistemov.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v CAD sisteme in zgodovina razvoja. Podpora in vloga CAD v življenjskem ciklu izdelka s poudarkom na procesu geometrijskega modeliranja. Metode geometrijskega modeliranja teles in predstavitve modelov s teoretskimi osnovami iz računalniške grafike. Uvod v virtualne tehnologije, aplikacije in trendi razvoja. - Vloga virtualnih prototipov in navidezne resničnosti v strojništvu. Navidezna resničnost, VRML in X3D. Standardi za prenos podatkov med CAD sistemi (virtualna okolja).
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v pravo in pravno terminologijo. Pravni akti. Hierarhija pravnih aktov in njihova uporaba. Osnove državne ureditve. Osnove prava Evropske unije. Uvod v gospodarsko pravo. Gospodarsko statusno pravo. Osnove delovnega prava. Uvod v obligacijsko pravo. Pogodbe. Osnove prava varstva okolja in trajnostni razvoj. Uvod v odškodninsko odgovornost. Osnove prava intelektualne lastnine.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Opredelitev temeljnih pojmov trženja. Umestitev trženja v sodobno konkurenčno okolje globalnih procesov. Tržno usmerjeno strateško načrtovanje podjetja. Analiziranje notranjega in zunanjega okolja -SWOT analiza. Ciljno trženje za dosego konkurenčne prednosti. Razvijanje trženjskega spleta. Organizacija trženja. Trženjski informacijski sistem ocena informacijskih potreb, trženjske raziskave. Analiza trženjskega okolja podjetja- mikro in makro okolje podjetja. Trženjski cikel izdelka. Trženje storitev in vidiki trženjskega spleta za storitve. Trženjsko komuniciranje- trženjski komunikacijski splet. Praktični primeri trženjskih programov. Primeri uspešnega in neuspešnega trženja iz domače in tuje poslovne prakse.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Cilji. Metode učenja in dela. Načrtovanje. Ponovitev slovnice, besedišča in besedotvorja. Pisna in ustna komunikacija z uporabo strokovnih izrazov s strokovnih področij (poslovno pismo, dopisi, e-pošta, poročanje, citiranje, povzetki, eseji, ključne besede, predstavitve, pogajanja, itd). Sporazumevanje in razumevanje kulturne in socialne razlike. Uporaba medijev (avdio, video, avdiovizualna prezentacija, internet). Razširjanje strokovnega besedišča (organizacija, procesi, proizvodnja, stroji in naprave, materiali, elektrotehnika in elektronika, mehanika, inženirstvo in poslovnost, ekonomika, poslovne finance, reševanje poslovnih problemov, kakovost, poklici v inženirstvu, itd).
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Diplomanti FINI predstavljajo razvojni potencial družbe.
Graduates of FINI are society's developmental potential.
