Krepitev razvoja industrijsko simbiotskih omrežij v Sloveniji – prehod v krožno gospodarstvo

Projekt ARIS: ARRS-RPROJ-JR-PRIJAVA/2023/375

Bistvo projekta je raziskati in oblikovati osnove ter smernice za prehod podjetij in industrijskih ekosistemov v Sloveniji v smeri krožnega gospodarstva. Projekt temelji na prepoznavanju povezav med različnimi organizacijami, zlasti podjetji, in izkoriščanju ostankov in sekundarnih delov proizvodov za njihovo ponovno uporabo.

Ključni elementi tega projekta:

• Empirična analiza obstoječih družbenih povezav: Projekt se začne z analizo obstoječih družbenih povezav med podjetji in drugimi akterji v Sloveniji. S kartiranjem raziskovalne populacije pridobijo vpogled v podjetniške subjekte, vključno z njihovo velikostjo, lokacijo, sektorjem in osnovno dejavnostjo. Ta analiza temelji na vsebinski analizi in analizi omrežij ter omogoča razumevanje trenutnih povezav in relacij med deležniki.

• Določitev pogojev za oblikovanje industrijskih simbiotskih omrežij: Projekt se osredotoča na določitev ključnih pogojev, ki so potrebni za vzpostavitev kompleksnih industrijskih simbiotskih omrežij. Pri tem sodelujejo ključni akterji, ki imajo vlogo pri oblikovanju takšnih omrežij. Projektni tim bo preučil razpoložljive podatke in analiziral potencialne vplive na okolje, še posebej na termične obdelave komunalnih odpadkov.

• Oblikovanje modela lastnosti in smernic: Projekt ima za cilj razviti model, ki bo podjetjem in drugim deležnikom v podjetniškem ekosistemu služil kot smernice za uresničevanje industrijske simbioze in njenih omrežij. Ta model bo proučeval, kako se industrijska simbioza lahko uresničuje v jugovzhodni Sloveniji in nato razširi po celotni državi. Za to analizo se bo uporabilo ustrezno računalniško orodje, ki omogoča simulacijo industrijskih simbiotskih omrežij.

Glavni cilj projekta je spodbuditi industrijsko sodelovanje med podjetji in drugimi akterji ter prispevati k bolj učinkoviti in trajnostni rabi virov, zmanjšanju emisij ogljika ter razvoju poslovnih modelov v okviru krožnega gospodarstva. To je pomembno v luči izzivov, s katerimi se soočajo država, gospodarstvo, akademska sfera in civilna družba v zvezi z omejevanjem podnebnih sprememb in trajnostno uporabo virov.

Aktivnosti projekta, vključujejo naslednje korake:

• Začetna faza projekta vključuje študijo primera, kjer se analizira obstoječe družbene povezave med podjetji in deležniki v Sloveniji. To vključuje kartiranje in analizo vsebinskih in omrežnih podatkov, kot so velikost podjetij, lokacija, sektor in dejavnosti.

• Projektna ekipa bo sodelovala z relevantnimi akterji, ki so ključni za oblikovanje industrijskih simbiotskih omrežij. Cilj je identificirati pogoje in potencialni vpliv na okolje ter termične obdelave komunalnih odpadkov.

• Oblikovanje modela lastnosti in smernic za deležnike zajema razvoj modela, ki bo služil kot smernica za deležnike, ki delujejo v podjetniškem ekosistemu. Ta model bo omogočil simulacijo industrijskih simbiotskih omrežij in bo upošteval družbene vidike, kot so institucije, socialna omrežja in kognitivni okviri.

• Projektna ekipa se bo osredotočila na raziskavo vpliva socialnega kapitala na odločitve v podjetjih glede prehoda v krožno gospodarstvo. Socialni kapital lahko vpliva na zaupanje med akterji in odločitve v podjetjih.

• Projekt bo vključeval ozaveščanje in informiranje podjetij o koristih ekodizajna, trajnostnega poslovanja in prehoda v krožno gospodarstvo. Cilj je povečati razumevanje teh konceptov med podjetji.

• Projekt bo vključeval različne deležnike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z vladnimi organi, civilno družbo, in zasebnimi podjetji. Sodelovanje teh deležnikov je ključno za uspešno implementacijo krožnega gospodarstva.

• Projektna ekipa bo evalvirala potencialni vpliv na okolje, povezan s prehodom v krožno gospodarstvo, vključno s termičnimi obdelavami komunalnih odpadkov.

• Raziskava bo analizirala medsebojne vplive med izobraževalnimi/raziskovalnimi institucijami, industrijo in vladnimi organi. Model trojne vijačnice bo uporabljen za preučevanje inovacij in gospodarskega razvoja v družbi znanja.

Projekt bo izveden na podlagi načrtovanih 5 delovnih paketov (DP/WP):

DP1: Prva faza projekta (WP1) zajema pregled in analizo relevantne znanstvene in strokovne literature na področju. Analiza študijskih primerov v tej fazi bo razkrila tako formalne kot neformalne družbene procese, mreženje in pogoje za sodelovanje, vključno s partnerstvi in različnimi strategijami za izboljšanje omrežij. V drugi fazi pa se bo globoko analiziralo procese mreženja v Sloveniji, s poudarkom na dolgoročnem dinamičnem kontekstu. Na podlagi teh ugotovitev se bo oblikovala tabela smernic in metodologije za razvoj naprednih omrežij in industrijskih simbioz za organizacije, ki iščejo takšno sodelovanje.

DP2: V okviru empiričnega dela raziskave (WP2) bomo izvedli kvalitativne intervjuje s specifičnimi deležniki na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji (20 intervjujev med različnimi regijami). Raziskovali bomo, kako in zakaj razviti industrijsko simbiozo in njena omrežja v Sloveniji, ter katere dejavnike vplivajo na vzpostavitev in vzdrževanje sodelovanja med organizacijami. Pri tem bomo uporabili metodo snežne kepe in sledili »kvadruple helix pristopu«, ki vključuje akademike, poslovneže, oblikovalce, odločevalce in civilno družbo. Poleg tega bomo analizirali študije primerov ter zbrali in analizirali podatke za sintezo in interpretacijo rezultatov.

DP3: Oblikovanje konceptualnega modela družbenih polj potencialne industrijske simbioze in operacionalizacija ključnih lastnosti (WP3):

Na podlagi družbenih polj ter ekonomskih in okoljskih lastnosti bo oblikovan konceptualni model sodelovanja v industrijski simbiozi, ki bo osnova za operacionalizacijo in pripravo načrta zbiranja podatkov.

DP4: V četrtem koraku projekta (WP4) bomo uporabili metode za analizo rezultatov in izdelavo modela s pomočjo programskega orodja. S podrobnimi podatki iz študij primerov bomo zbrali informacije o ovirah, dejavnostih, družbenih gonilcih in motivacijskih pristopih za primerjavo in uporabo v drugih študijah primerov. Na tej osnovi bomo identificirali specifične spremembe v sistemih industrijske simbioze v Sloveniji. S pomočjo strokovnega orodja za podporo odločanju, imenovanega Expert Decision Method, bomo simulirali najboljše rešitve za sodelovanje in mreženje ter določili ključne lastnosti teh primerov.

DP5: Diseminacija, komunikacija in nadaljnje aktivnosti (WP5)

V sklopu projekta bo zagotovljeno širjenje in komunikacija napredka in rezultatov – preko obstoječih publikacij in družbenih medijev (vključno z obstoječo spletno stranjo Rudolfovo in družbenimi profili projektne vlagateljice in partnerjev projekta), sodelovanje na dveh ali več konferencah letno ter objava člankov.