| Predmet velja od 1. 10. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Matematika z aplikacijami I | 1 | 7 |
| Materiali | 1 | 6 |
| Fizika za inženirje | 1 | 6 |
| Kemija | 1 | 5 |
| Tehniška mehanika 1 | 1 | 6 |
| Matematika z aplikacijami II | 2 | 5 |
| Elektrotehnika | 2 | 5 |
| Strojni elementi 1 | 2 | 5 |
| Tehniška dokumentacija in prostorsko modeliranje | 2 | 5 |
| Strokovni tuji jezik | 2 | 4 |
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | 2 | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove: množice, operacije z množicami, preslikave med množicami. Naravna števila, cela števila, racionalna števila, realna števila, transcendentna števila, kompleksna števila, absolutna vrednost in matematična indukcija. Matrike in determinante: osnovne lastnosti matrik, operacije z matrikami, determinanta matrike, obrnljive matrike, rang matrike. Sistemi linearnih enačb: Gaussova eliminacijska metoda, rang matrike sistema enačb, homogeni sistemi, računanje inverzne matrike. Vektorji v prostoru: pravokotni koordinatni sistem, vektorji, osnovne operacije, linearna neodvisnost, , skalarni produkt, vektorski produkt, mešani produkt, dvakratni vektorski produkt, uporaba vektorjev v analitični geometriji. Zaporedja: definicija zaporedja, limita zaporedja, stekališče zaporedja, izreki o limitah zaporedij, omejena in monotona zaporedja, natančna spodnja in natančna zgornja meja, Cauchyjev konvergenčni kriterij, število e, vrste, konvergenčni kriteriji. Funkcije, limita in zveznost: realne funkcije, graf funkcije, omejene funkcije, monotone funkcije, obratne (inverzne) funkcije, ekstremi, vrste funkcij, elementarne funkcije, limita funkcije, zveznost, zveznost z leve in z desne, zveznost na intervalu, izreki o zveznih funkcijah, odsekoma zvezne funkcije, enakomerna zveznost. Odvod: definicija odvoda, odvedljivost na intervalu, geometrijski pomen odvoda, diferenciali, pravila za dovajanje, odvodi elementarnih funkcij, višji odvodi, izreki, L'Hospitalovo pravilo, uporaba odvoda, Taylorjeva formula. Integral: definicija določenega integrala, lastnosti določenih integralov, izrek o povprečni vrednosti, osnovni izrek integralskega računa, nedoločeni integral, metode integriranja, izlimitirani integral, uporaba integrala.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Preiskava materiala s poudarkom na preizkusih, ki se izvajajo za sestavne dele v avtomobilski industriji: preiskave s porušitve materiala; preiskave brez porušitve materiala. Strjevanje kovin in zlitin. Vrste materialov v avtomobilski industriji: metalurgija železa: pridobivanje železa in jekla, razdelitev jekla, siva litina z lamelastim grafitom, siva litina z nodularnim grafitom, bela litina, temprana litina; neželezne kovine in njihove zlitine: težke kovine, lahke kovine; nekovinski materiali: polimerni materiali (delitev polimernih materialov, postopki predelave polimernih materialov, lastnosti in uporaba polimernih materialov), keramika, pri visokih temperaturah obstojna gradiva ter ostala nekovinska gradiva. Sintrani materiali: izdelava sintranih izdelkov, uporaba sintranega materiala. Materiali za orodja in oplemenitenje površine. Materiali v nanotehnologijah. Preoblikovanje: valjanje, vlečenje, globoki vlek, iztiskovanje, kovanje in stiskanje. Toplotna obdelava: vrste toplotne obdelave, pomen toplotne obdelave v praksi. Korozija: teoretične osnove korozije, vrste korozije, preprečevanje korozije, korozija v avtomobilski industriji. Standardizacija, standardi o materialih.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 25 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: osnove naravoslovne metode, modeliranje in vrednotenje modelov z eksperimentom, merjenje, fizikalne količine in enote. Absolutna in relativna napaka, računanje z napakami. Newtonovi zakoni. Premo in krivo gibanje ter kroženje. Delo, energija, moč, gibalna in vrtilna količina. Nihanje in valovanje: harmonična nihanja, nedušena in dušena nihanja, vsiljeno nihanje in resonanca, potujoče in stoječe valovanje, valovni pojavi. Termodinamika: definicija absolutne temperature, temperaturno raztezanje trdnin in kapljevin, enačba stanja idealnega plina, notranja energija in toplota, prenosi toplote, toplotni stroji.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 25 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Osnovni kemijski pojmi in zakonitosti ter pomen kemije v industriji. Kemijske formule in enačbe ter stehiometrija. Zgradba atomov in periodni sistem elementov. Kemijske vezi, zgradba molekul ter vpliv na lastnosti snovi. Raztopine, kisline, baze, soli. Kemijske reakcije (nevtralizacija, hidroliza, redoks reakcije). Termokemija in kemijska kinetika. Elektrokemija (elektroliza, baterije, akumulatorji, gorivni členi, korozija in elektrokemična zaščita kovin). Osnove organske kemije (ogljikovodiki, org. kisikove in dušikove spojine, heterociklične spojine). Kemija za trajnostni razvoj, osnovni principi zelene kemije. Eksperimentalne vaje: Varnost pri delu s kemikalijami, osnove statistike, merjenje gostote trdnih snovi in tekočin, priprava raztopin, merjenje pH, merjenje potenciala galvanskih členov, uporaba spektrometrije, uporaba titracij pri karakterizaciji biodizla.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v tehniško mehaniko. Aksiomi in zakoni mehanike. Moment, ravnotežje teles. Sestavljanje in razstavljanje sil. Težišče likov. Konstrukcijski elementi (vrvi, paličja, nosilci, mešani sistemi). Trenje. Napetosti in deformacije. Hookov zakon. Nateg, tlak, strig, upogib, torzija in uklon. Definicija hitrosti in pospeška. Gibanje točke: premočrtno, krožno, sestavljeno. Gibanje togih teles. Dinamika masnega delca. D'Alembertov princip. Izrek o gibanju masnega središča, gibalni in vrtilni količini. Energija, delo, moč pri premočrtnem gibanju in rotaciji. Vrtenje togega telesa okrog stalne osi. Elastični trk teles.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vektorski prostori in linearne preslikave: linearni ali vektorski prostori, linearna neodvisnost, baza in dimenzija vektorskega prostora, linearne preslikave, prostori s skalarnim produktom, lastne vrednosti in lastni vektorji linearne preslikave. Diferencialne enačbe: navadne diferencialne enačbe prvega reda – grafična metoda, eksistenčni izreki, enačba z ločljivima spremenljivkama, linearna diferencialna enačba prvega reda, Bernoullijeva in clairautova diferencialna enačba, diferencialna enačba višjih redov, linearne diferencialne enačbe s konstantnimi koeficienti. Funkcije več spremenljivk: osnovni pojmi, parcialni odvodi, totalni diferencial, višji parcialni odvodi, odvodi sestavljenih funkcij, ekstremi funkcije dveh spremenljivk, vezani ekstrem, implicitna funkcija. Verjetnostni račun: uvod, dogodek, verjetnost dogodka, pogojna verjetnost, popolna verjetnost, Bayesov obrazec. Slučajne spremenljivke: diskretne slučajne spremenljivke, zvezne slučajne spremenljivke, slučajni vektorji.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Osnovni zakoni elektrotehnike, Pasivni elementi, Analiza in reševanje vezij, Programski paket LT Spice, Vezja v izmeničnih tokokrogih, Amplitudne in fazne razmere, Osnove transformatorjev, Diode in tranzistorji. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz merilne tehnike in spoznavanja delovanja elektronskih vezij.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 25 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v obratovalno trdnost, Statična in dinamična obremenitev, Wohlerjeva krivulja, Smithov diagram, Zvarni spoji, Lotani in lepljeni spoji, Kovični spoji, Vijačni spoji, Sorniki, zatiči, vskočniki in razcepke, Zveze gredi in pesta, Elastični deformabilni elementi, Vzmeti, Tesnila, Gredne vezi in sklopke.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Elementi in pravila tehnične dokumentacije (merila, vrste črt, projekcijske ravnine, načini projeciranja, vrste in načini kotiranja, vrste in uporaba presekov, pogledi, šrafure). Tolerance (tolerance dolžinskih mer, ISO tolerančni sistem in ujemi, kakovost površin in označevanje hrapavosti, geometrijske tolerance). Zgradba konstrukcijske dokumentacije (splošna pravila za izdelavo tehniške dokumentacije po SIST, EN, ISO, vsebina delavniške in sestavne risbe, izdelava dokumentacije zvarjencev in litih izdelkov, risanje standardih in nestandardnih strojnih elementov). Osnovni gradniki geometrijskega modeliranja (geometrijski elementi, krivulje, površine, telesa, zveznost, transformacije). 3D modeliranje (modeliranje komponent, modeliranje sklopov, geometrijske in kinematične relacije in omejitve, kinematična analiza, izdelava risb, osnove in značilnosti PDM/PLM sistemov).
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Medkulturna komunikacija. Komuniciranje v poslovnem okolju (formalni in neformalni pogovori, predstavitev, telefoniranje). Pisna komunikacija (prijava za službo, življenjepis, e-sporočila, poslovna korespondenca – vrste poslovnih dopisov, poročila). Struktura podjetja in njegova predstavitev. Sestanki, razprave, posvetovanja, pogajanja, dogovarjanja. Javno nastopanje. Izpopolnjevanje strokovne terminologije, pomembne za razumevanje tehnične dokumentacije in strokovne literature. Inženiring, poklici v inženiringu, procesi, proizvodnja, stroji in naprave, materiali, avtomobilska tehnologija, alternativni viri energije, zagotavljanje kakovosti, varstvo okolja, varstvo pri delu. Bralno in slušno razumevanje strokovnih besedil. Ponovitev slovnice s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v komunikaciji in jeziku stroke.
Predavanja 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v predmet. Opredelitev računalništva in informatike. Opredelitev, vrste in osnovni koncepti informacijsko komunikacijskega sistema. Povezovanje IKT sistemov in aplikacij. Nadzor in upravljanje omrežij. Računalništvo v oblaku. Varnost v IKT. Internet of Things (IoT). Umetna inteligenca.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
| Predmet velja do 30. 9. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Matematika z aplikacijami I | 1 | 7 |
| Tehniška mehanika | 1 | 6 |
| Kemija | 1 | 5 |
| Informacijsko komunikacijske tehnologije | 1 | 6 |
| Fizika za inženirje | 1 | 6 |
| Strokovni tuji jezik I (ang) | 2 | 4 |
| Elektrotehnika in elektronika | 2 | 5 |
| Matematika z aplikacijami II | 2 | 5 |
| Materiali | 2 | 5 |
| Tehniška dokumentacija in strojni elementi | 2 | 7 |
| Metodologija projektnega dela | 2 | 4 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove: množice, operacije z množicami, preslikave med množicami. Naravna števila, cela števila, racionalna števila, realna števila, transcendentna števila, kompleksna števila, absolutna vrednost in matematična indukcija. Matrike in determinante: osnovne lastnosti matrik, operacije z matrikami, determinanta matrike, obrnljive matrike, rang matrike. Sistemi linearnih enačb: Gaussova eliminacijska metoda, rang matrike sistema enačb, homogeni sistemi, računanje inverzne matrike. Vektorji v prostoru: pravokotni koordinatni sistem, vektorji, osnovne operacije, linearna neodvisnost, , skalarni produkt, vektorski produkt, mešani produkt, dvakratni vektorski produkt, uporaba vektorjev v analitični geometriji. Zaporedja: definicija zaporedja, limita zaporedja, stekališče zaporedja, izreki o limitah zaporedij, omejena in monotona zaporedja, natančna spodnja in natančna zgornja meja, Cauchyjev konvergenčni kriterij, število e, vrste, konvergenčni kriteriji. Funkcije, limita in zveznost: realne funkcije, graf funkcije, omejene funkcije, monotone funkcije, obratne (inverzne) funkcije, ekstremi, vrste funkcij, elementarne funkcije, limita funkcije, zveznost, zveznost z leve in z desne, zveznost na intervalu, izreki o zveznih funkcijah, odsekoma zvezne funkcije, enakomerna zveznost. Odvod: definicija odvoda, odvedljivost na intervalu, geometrijski pomen odvoda, diferenciali, pravila za dovajanje, odvodi elementarnih funkcij, višji odvodi, izreki, L'Hospitalovo pravilo, uporaba odvoda, Taylorjeva formula. Integral: definicija določenega integrala, lastnosti določenih integralov, izrek o povprečni vrednosti, osnovni izrek integralskega računa, nedoločeni integral, metode integriranja, izlimitirani integral, uporaba integrala.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 60 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: uvod v tehniško mehaniko. Uvod v tehniško mehaniko. Aksiomi in zakoni mehanike. Moment in ravnotežje teles. Sestavljanje in razstavljanje sil. Težišče likov. Konstrukcijski elementi (vrvi, paličja, nosilci, mešani sistemi). Trenje. Napetosti in deformacije. Hookov zakon. Nateg, tlak, strig, upogib, torzija in uklon. Definicija hitrosti in pospeška. Gibanje točke: premočrtno, krožno, sestavljeno. Gibanje togih teles. Dinamika masnega delca. D'Alembertov princip. Izrek o gibanju masnega središča, gibalni in vrtilni količini. Energija, delo, moč pri premočrtnem gibanju in rotaciji. Vrtenje togega telesa okrog stalne osi. Elastični trk teles.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Osnovni kemijski pojmi in zakonitosti ter pomen kemije v industriji. Kemijske formule in enačbe ter stehiometrija. Zgradba atomov in periodni sistem elementov. Kemijske vezi, zgradba molekul ter vpliv na lastnosti snovi. Raztopine, kisline, baze, soli. Kemijske reakcije (nevtralizacija, hidroliza, redoks reakcije). Termokemija in kemijska kinetika. Elektrokemija (elektroliza, baterije, akumulatorji, gorivni členi, korozija in elektrokemična zaščita kovin). Osnove organske kemije (ogljikovodiki, org. kisikove in dušikove spojine, heterociklične spojine). Kemija za trajnostni razvoj, osnovni principi zelene kemije. Eksperimentalne vaje: Varnost pri delu s kemikalijami, osnove statistike, merjenje gostote trdnih snovi in tekočin, priprava raztopin, merjenje pH, merjenje potenciala galvanskih členov, uporaba spektrometrije, uporaba titracij pri karakterizaciji biodizla.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v predmet. Opredelitev računalništva in informatike. Opredelitev, vrste in osnovni koncepti informacijsko komunikacijskega sistema. Povezovanje IKT sistemov in aplikacij. Nadzor in upravljanje omrežij. Računalništvo v oblaku. Varnost v IKT. Internet of Things (IoT). Umetna inteligenca.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: osnove naravoslovne metode, modeliranje in vrednotenje modelov z eksperimentom, merjenje, fizikalne količine in enote. Absolutna in relativna napaka, računanje z napakami. Newtonovi zakoni. Premo in krivo gibanje ter kroženje. Delo, energija, moč, gibalna in vrtilna količina. Nihanje in valovanje: harmonična nihanja, nedušena in dušena nihanja, vsiljeno nihanje in resonanca, potujoče in stoječe valovanje, valovni pojavi. Termodinamika: definicija absolutne temperature, temperaturno raztezanje trdnin in kapljevin, enačba stanja idealnega plina, notranja energija in toplota, prenosi toplote, toplotni stroji.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 40 ur, seminarske vaje 5 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Medkulturna komunikacija. Komuniciranje v poslovnem okolju (formalni in neformalni pogovori, predstavitev, telefoniranje). Pisna komunikacija (prijava za službo, življenjepis, e-sporočila, poslovna korespondenca – vrste poslovnih dopisov, poročila). Struktura podjetja in njegova predstavitev. Sestanki, razprave, posvetovanja, pogajanja, dogovarjanja. Javno nastopanje. Izpopolnjevanje strokovne terminologije, pomembne za razumevanje tehnične dokumentacije in strokovne literature. Inženiring, poklici v inženiringu, procesi, proizvodnja, stroji in naprave, materiali, avtomobilska tehnologija, alternativni viri energije, zagotavljanje kakovosti, varstvo okolja, varstvo pri delu. Bralno in slušno razumevanje strokovnih besedil. Ponovitev slovnice s poudarkom na strukturah, ki se pojavljajo v komunikaciji in jeziku stroke.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Osnovni zakoni elektrotehnike, Pasivni elementi, Analiza in reševanje vezij, Programski paket LT Spice, Vezja v izmeničnih tokokrogih, Amplitudne in fazne razmere, Osnove transformatorjev, Diode in tranzistorji. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz merilne tehnike in spoznavanja delovanja elektronskih vezij.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 25 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vektorski prostori in linearne preslikave: linearni ali vektorski prostori, linearna neodvisnost, baza in dimenzija vektorskega prostora, linearne preslikave, prostori s skalarnim produktom, lastne vrednosti in lastni vektorji linearne preslikave. Diferencialne enačbe: navadne diferencialne enačbe prvega reda – grafična metoda, eksistenčni izreki, enačba z ločljivima spremenljivkama, linearna diferencialna enačba prvega reda, Bernoullijeva in clairautova diferencialna enačba, diferencialna enačba višjih redov, linearne diferencialne enačbe s konstantnimi koeficienti. Funkcije več spremenljivk: osnovni pojmi, parcialni odvodi, totalni diferencial, višji parcialni odvodi, odvodi sestavljenih funkcij, ekstremi funkcije dveh spremenljivk, vezani ekstrem, implicitna funkcija. Verjetnostni račun: uvod, dogodek, verjetnost dogodka, pogojna verjetnost, popolna verjetnost, Bayesov obrazec. Slučajne spremenljivke: diskretne slučajne spremenljivke, zvezne slučajne spremenljivke, slučajni vektorji.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Preiskava materiala s poudarkom na preizkusih, ki se izvajajo za sestavne dele v avtomobilski industriji: preiskave s porušitve materiala; preiskave brez porušitve materiala. Strjevanje kovin in zlitin. Vrste materialov v avtomobilski industriji: metalurgija železa: pridobivanje železa in jekla, razdelitev jekla, siva litina z lamelastim grafitom, siva litina z nodularnim grafitom, bela litina, temprana litina; neželezne kovine in njihove zlitine: težke kovine, lahke kovine; nekovinski materiali: polimerni materiali (delitev polimernih materialov, postopki predelave polimernih materialov, lastnosti in uporaba polimernih materialov), keramika, pri visokih temperaturah obstojna gradiva ter ostala nekovinska gradiva. Sintrani materiali: izdelava sintranih izdelkov, uporaba sintranega materiala. Materiali za orodja in oplemenitenje površine. Materiali v nanotehnologijah. Preoblikovanje: valjanje, vlečenje, globoki vlek, iztiskovanje, kovanje in stiskanje. Toplotna obdelava: vrste toplotne obdelave, pomen toplotne obdelave v praksi. Korozija: teoretične osnove korozije, vrste korozije, preprečevanje korozije, korozija v avtomobilski industriji. Standardizacija, standardi o materialih.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 6 ur, seminarske vaje 24 ur.
Vsebina tehniške dokumentacije obravnava: Elementi tehniške dokumentacije (risbe, formati, črte, pogledi, prerezi, kote, šrafure). Pravila tehniškega risanja (pogledi, prerezi, različni načini kotiranja, označevanje zvarov, hrapavosti površine, ujemi in tolerance, standardi). Vsebina delavniške in sestavne risbe, risba varjenca, obsežna in pregledna tehnična dokumentacija s pozicijskimi risbami, risbami grup in detajli posameznih pozicij. Pravila tehniškega risanja strojnih elementov (vijačna zveza, verjena konstrukcija, zobniško gonilo, vzmet). Risanje standardih in nestandardnih strojnih elementov. Risanje z računalnikom. Vsebina strojnih elementov obravnava: Predmet vključuje osnovna znanja konstruiranja strojnih elementov, glede na različna obremenitvena stanja. Konstruiranje strojnih elementov v razvojnem procesu, iterativno vrednotenje konstrukcije in iskanje optimalne rešitve, dimenzioniranje na varnost in zanesljivost. Dinamična trdnost materiala (parametri dinamične obremenitve, Wohlerjeva krivulja, Smithov diagram). Vplivi na zdržljivost strojnih elementov (faktor zareznega učinka, zaostale napetosti, načini povečanja zdržljivosti strojnih elementov). Razstavljiva in nerazstavljiva zveza (vijačni spoj, zvarni spoj, lotani spoj, lepljeni spoj, kovičeni spoj, vrednotenje posameznih spojev). Tlačne posode in tesnila. Ležaji (vrste drsnih in kotalnih ležajev, vrednotenje na dobo trajanja, pravilno in funkcionalno vležajenje). Osi in gredi (dimenzioniranje glede na napetostni, deformacijski in kriterij vrtilne frekvence, oblikovanje, materiali, elementi za prenos vrtilnega momenta, sorniki, zatiči, stožčasti nased, krčni nased). Gonila (zobniška, jermenska in verižna gonila, lastnosti, uporaba in vrednotenje posameznih gonil).
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 50 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v menedžment projektov: organizacijska kultura in projekti, projekti v organizacijah, dejavniki uspešnosti in učinkovitost vodenja projektov. Socialno-psihološki aspekti projektnega dela: klima v projektnem timu, komunikacija in konflikti. Vodenje projekta: ideja projekta, planiranje projekta, organizacija projekta, kontrola projekta, zaključek projekta. 15 metodologij vodenja projektov: »Waterfall« vodenje projektov, metoda kritične poti (CPM), projekt kritične verige (CCPM), agilno projektno vodenje, agilno projektno vodenje (SCRUM), agilno in KANBAN projektno vodenje (Toyota), agilno projektno vodenje: ekstremno programiranje (EP), agilno projektno vodenje: adaptivni okvir projekta (APF), hitri razvoj aplikacij (RAD), uvajanje novega izdelka (NPI), paketno omogočeni re-inženiring (PER), PRINCE2, 6 SIGMA (Motorola), razporejanje rezultatov, institut projektnega vodenja (PMI), programska oprema za upravljanje projektov. Aplikacije projektnega dela: projekti tehnologije veriženja podatkovnih blokov (Blockchain) v avtomobilski industriji.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
| Predmet velja od 1. 10. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Tehnologija | 1 | 7 |
| Tehniška termodinamika | 1 | 7 |
| Mehatronika | 1 | 6 |
| Tehniška mehanika 2 | 1 | 6 |
| Avtomobilizem | 1 | 4 |
| Poslovno komuniciranje in odnosi | 2 | 3 |
| Ekonomika | 2 | 3 |
| Strojni elementi 2 | 2 | 5 |
| Tehniške meritve | 2 | 6 |
| Nihanje mehanskih sistemov | 2 | 6 |
| Računalniško podprt inženiring | 2 | 7 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: V splošnem so predavanja sestavljena iz treh sklopov: Spajanje materialov in neporušne preiskave. Odrezavanje in alternativne tehnologije. Toplotna obdelava, preoblikovanje in slojevite dodajalne tehnologije. Vsebina je sledeča: Uvod, kjer je zajeta delitev tehnoloških postopkov, s poudarkom na tehnoloških postopkih uporabnih v avtomobilski industriji. Podane so tudi definicije posameznih tehnoloških postopkov ter tehnične značilnosti kvalitete in natančnosti izdelkov. Spajanje materialov: Skozi osnove tehnik spajanja, se študent seznani s pomenom varjenja in spajanja kovinskih in nekovinski materialov avtomobilski industriji. Poleg same tehnike spajanja je potrebno poudariti še fizikalne ter metalurško-kemijske principe, ki spremljajo spajanje (fizika obloka, strjevanje in kristalizacija vara…). Predstavijo se tudi neporušne metode preiskav zvarov, kot so: vizualna kontrola (VT), penetrantska (PT), magnetna (MT), radiografska (RT) in preizkušanje z ultrazvokom (UT). Odrezavanje: S predstavitvijo različnih postopkov odrezavanja in visokohitrostnega odrezavanja, študent spozna postopke mehanskega odnašanja ali odreza materiala. Postopki odrezavanja se v grobem delijo v postopke odrezavanja z geometrijsko določeno obliko orodja (struženje, vrtanje, frezanje, žaganje…) in geometrijsko nedoločeno obliko orodja (brušenje, honanje, poliranje, peskanje…). Študent se seznani z osnovami teorije odrezavanja, rezalnimi silami, kakovostjo obdelane površine ter parametri in režimi odrezavanja, stroji in orodji. Prav tako se študent seznani z gospodarnostjo pri postopkih odrezavanja, s časom in stroški obdelave ter optimiranjem obdelovalnih parametrov pri odrezavanju. Alternativne tehnologije: Za razliko od postopkov preoblikovanja in odrezavanja, kjer med orodjem in obdelovancem prevladujejo predvsem mehanski procesi, se pri nekonvencionalnih procesih odvijajo predvsem fizikalno kemijski in termični procesi. Bistvena značilnost teh postopkov je, da ni neposrednega stika med orodjem in obdelovancem ter visoka specifična energija na mestu odvzemanja oz. obdelave. Predstavljeni so postopki elektroerozijske in laserske obdelave, obdelava z abrazivnim vodnim curkom, elektrokemijska in ultrazvočna obdelava. Toplotna obdelava. Skozi različne postopke toplotne obdelave, kot so žarjenja, kaljenje in površinske obdelave, izdelkom lahko spreminjamo mehanske in tudi kemične lastnosti materiala. Tako se izdelkom spreminja uporabna življenjska doba. To je pomembno predvsem pri orodjih, ki jih uporabljamo za izdelavo sestavnih delov v avtomobilski industriji. Preoblikovanje. Za razumevanje preoblikovanja so pomembne teoretične osnove preoblikovanja in osnove tehnike preoblikovanja. Preoblikovanje poteka v toplem ali hladnem stanju. Preoblikujemo kovinske in nekovinske materiale. Za preoblikovanje je pomembno orodje, stroji, pomožna sredstva, izkoristek materiala, normativ in stroški. Slojevite dodajalne tehnologije. Aditivne oz. slojevite dodajalne tehnologije beležijo v zadnjem času izjemno rast. Predstavljene bodo vse bistvene kategorije dodajalnih tehnologij, z glavnim poudarkom na njihovi uporabnosti. To so postopki FDM, SLA, DLP, BJ, DOD, LOM SLS, EBM, WAAM…
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni pojmi: velikosti stanja, termodinamični procesi, energijske preobrazbe in okolje. Prvi glavni zakon: zakon o ohranitvi energije, toplota in mehansko delo, krožni procesi. Drugi glavni zakon: entropija, energijske bilance, izkoristki. Lastnosti fluidov: opis, diagrami p-V, T-s in h-s. Viri toplote: zgorevanje in kurilnost, dimni plini in okolje. Toplotni procesi: mehansko delo, izkoristek, izgube, vplivi na okolje. Osnove prenosa toplote. Vlažni zrak: absolutna in relativna vlažnost, diagram h-x za vlažni zrak, mešanje in sušenje.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Uvod v mehatroniko, osnovni pojmi mehatronike in zaprte zanke. Zapis sistema z diferencialnimi enačbami in v Laplaceovem prostoru. Izračun časovnega odziva sistema iz diferencialnih enačb in prenosnih funkcij. Osnovne karakteristike sistema. Bločni diagrami. Merilni členi - Senzorji (karakteristične veličine, fizikalni principi, dinamične lastnosti, merjenje pomikov, zasukov, hitrosti, pospeškov, sil, bližinska tipala, temperature in vrtilnih momentov). Izvršni členi – aktuatorji (osnove delovanja in zgradba, elektromotorji in značilnosti, linearni elektromotor, DC motor), dinamična simulacija delovanja motorjev. Vodenje mehatronskih sistemov (dvopoložajni, PLK, P, PI, PID regulatorji), simulacija delovanja zaprte zanke, določanje parametrov regulatorjev. Regulatorji v praksi, stabilnost in osnovne karakteristike zaprtozančnih sistemov. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah s programiranjem in upravljanjem mehatronskih sistemov.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Ponovitev: Napetost, statika, pristopi h konstruiranju. Aksialna obremenitev. Torzija. Upogib. Strižne napetosti pri nosilcih in tankostenskih elementih. Uklon nosilcev. Konstrukcijski elementi pri avtomobilu. Analiza in konstruiranje nosilcev. Mehanika tekočin.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled razvoja motornih vozil in avtomobilizma. Avtomobilska industrija. Koncepti motornih vozil. Osnove glavnih sistemov motornega vozila in njihovi vplivi na lastnosti vozila: motor, pogonske naprave, konstrukcija vozila, električna oprema, motorna kolesa. Osnove avtomobilske dinamike in vozne karakteristike vozila. Razvoj in raziskave na področju avtomobilizma s poudarkom na lightweight konceptu.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Teoretična izhodišča, vloga in pomen poslovnega komuniciranja. Vrste in oblike komuniciranja. Razsežnosti in smeri komuniciranja. Kakovost komuniciranja. Komunikacija organizacije. Komunikacijske veščine pri vodenju. Etika poslovnega komuniciranja. Medkulturnost v poslovnem komuniciranju. E-komunikacija. Ravnanje z ljudmi. Primeri dobrih praks.
Predavanja 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Opredelitev organizacije in ekonomike organizacije, vrste organizacij in njihove pravnoorganizacijske oblike. Pojmi: podjetje, podjetnik, podjetništvo. Krožno gospodarstvo: pomen, definicija, prednosti. Delitev in usklajevanje dela: delovni proces, poslovni sistem, poslovni proces, poslovne funkcije, informacijske funkcije, upravljalno-ravnateljevalne funkcije. Prvine poslovnega procesa: delovna sredstva, predmeti dela, storitve, zaposlenci. Stroški: vrste stroškov, stroškovna mesta, stroškovni nosilci.Prodajne cene: pojmovanje, sestava, načrtovanje prodajnih cen. Poslovni izid: prihodki, odhodki, dobiček, izguba, druge oblike poslovnega izida, načrtovanje dobička. Sredstva: sredstva in vrste sredstev, osnovna sredstva, obratna sredstva, finančne naložbe iz poslovnih sredstev, načrtovanje sredstev. Obveznosti do virov sredstev: obveznosti do virov sredstev in njih vrste, obveznosti ut kapitala, obveznosti iz časovnih razmejitev, obveznosti iz dolgov, načrtovanje obveznosti. Knjigovodsko prikazovanje poslovanja: knjigovodstvo, bilanca stanja in bilanca uspeha, knjigovodski računi ali konti. Analiziranje poslovanja: pojmovanje analiziranja, metode pri analiziranju poslovanja, analiziranje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, analiziranje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Odločanje o poslovanju: odločanje o poslovanju in poslovne odločitve, vrste poslovnih odločitev, nosilci odločanja o poslovanju, stopnje odločanja o poslovanju. Primeri dobrih praks. Vidik ekonomike v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Predavanja 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Mehanizmi porušitve kovinskih materialov. (Duktilni in krhki lom, nizko in visokociklično utrujanje, iniciacija in propagacija razpoke, lezenje). Osi in gredi. (Definicija osi in gredi, vrste obremenitev, snovanje gredi in osi, dimenzioniranje glede na dopustno napetost in dopustno deformacijo, kontrola lastnih frekvenc). Ležaji. (Vrste drsnih in kotalnih ležajev, preračun in izbira ležajev na dobo trajanja, načini pravilnega in funkcionalnega vležajenja). Gonila. (Uporaba in izkoristki gonil, zobniška gonila, jermenska gonila, verižna gonila). Mehanizmi. (Razdelitev mehanizmov, kolesni, ročični in krivuljni mehanizmi, sinteza mehanizmov za prenos gibanja in moči, kinematična analiza mehanizmov, določitev obremenitev in dimenzioniranje mehanizmov).
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni metrološki pojmi. Merski sistemi. Mednarodne organizacije za meroslovje in mednarodni sistem merskih enot. Osnovni pojmi merilne tehnike ter splošne lastnosti merilnih naprav in merilnih verig. Ocena merilne negotovosti merilnih sistemov na osnovi parametrične analize napak. Analiza širjenja merilne negotovosti. Statistične cenilke pri meritvah. Merjenje elektriških veličin. Merjenje električnih tokov in napetosti. Merjenje ohmskih upornosti in impedanc. Merjenje električne moči in energije. Digitalni sistemi za zajem signalov: digitalno kodiranje, pretvorba signalov, D/A in A/D pretvorba, digitalni voltmetri in osciloskopi, sistemi za zbiranje podatkov, aliasing. Periodični in neperiodični signali. Naključni signali in motnje. Fourirejeva analiza in frekvenčni spekter. Vezje za kondicioniranje signalov: potenciometri, Wheatston-ov mostiček, ojačevalniki, filtri. Pretvorniki za merjenje tlaka: pretvorniki na osnovi merjenja pomikov, membranski pretvorniki, piezoelektrični pretvorniki. Merilniki pomikov, hitrosti in pospeškov: seizmični model, seizmični merilniki pomikov, piezoelektrični merilniki sile, meritve hitrosti. Meritve temperature: metode ekspanzije za merjenje temperature, uporovni termometri, termoelementi, metode kalibracije temperature.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove, pomen in razvrstitev mehanskih nihanj. Osnovni elementi nihajočega sistema. Zaporedna in vzporedna vezava elementov. Prosta nedušena harmonična nihanja mehanskih sistemov. Modeliranje harmoničnih nihanj s pomočjo reševanja gibalnih enačb. Prosta nihanja mehanskih sistemov z dušenjem. Modeliranje podkritično dušenih, nadkritično dušenih ter kritično dušenih mehanskih sistemov. Vsiljeno nihanje mehanskega sistema z zunanjim harmoničnim vzbujanjem. Resonanca mehanskih sistemov z inercijskim vzbujanjem. Lastna upogibna nihanja elastičnih konstrukcijskih elementov. Primeri vibracij strojnih elementov, vibracije elementov v avtomobilski industriji in načini dušenja vibracij.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 25 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v virtualni inženiring (definicije, značilnosti) s poudarkom na MKE in CFD. Arhitektura in komponente sistemov CAE. Osnove metode končnih elementov (MKE) in osnove procesa analize konstrukcijskih elementov. Osnove numerične dinamike tekočin (NDT) in proces analize. Integriran razvoj virtualnega prototipa.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur.
| Predmet velja do 30. 9. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Tehnologija | 1 | 7 |
| Mehatronika I | 1 | 7 |
| Tehnološki procesi v avtomobilski industriji | 1 | 6 |
| Poslovno komuniciranje in odnosi | 1 | 5 |
| Ekonomika organizacije | 1 | 5 |
| Avtomobilizem | 2 | 7 |
| Varstvo pri delu | 2 | 5 |
| Nihanje mehanskih sistemov | 2 | 6 |
| Izbirni predmet I | 2 | 6 |
| Izbirni predmet II (možna zun. izbira) | 2 | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: V splošnem so predavanja sestavljena iz treh sklopov: Spajanje materialov in neporušne preiskave. Odrezavanje in alternativne tehnologije. Toplotna obdelava, preoblikovanje in slojevite dodajalne tehnologije. Vsebina je sledeča: Uvod, kjer je zajeta delitev tehnoloških postopkov, s poudarkom na tehnoloških postopkih uporabnih v avtomobilski industriji. Podane so tudi definicije posameznih tehnoloških postopkov ter tehnične značilnosti kvalitete in natančnosti izdelkov. Spajanje materialov: Skozi osnove tehnik spajanja, se študent seznani s pomenom varjenja in spajanja kovinskih in nekovinski materialov avtomobilski industriji. Poleg same tehnike spajanja je potrebno poudariti še fizikalne ter metalurško-kemijske principe, ki spremljajo spajanje (fizika obloka, strjevanje in kristalizacija vara…). Predstavijo se tudi neporušne metode preiskav zvarov, kot so: vizualna kontrola (VT), penetrantska (PT), magnetna (MT), radiografska (RT) in preizkušanje z ultrazvokom (UT). Odrezavanje: S predstavitvijo različnih postopkov odrezavanja in visokohitrostnega odrezavanja, študent spozna postopke mehanskega odnašanja ali odreza materiala. Postopki odrezavanja se v grobem delijo v postopke odrezavanja z geometrijsko določeno obliko orodja (struženje, vrtanje, frezanje, žaganje…) in geometrijsko nedoločeno obliko orodja (brušenje, honanje, poliranje, peskanje…). Študent se seznani z osnovami teorije odrezavanja, rezalnimi silami, kakovostjo obdelane površine ter parametri in režimi odrezavanja, stroji in orodji. Prav tako se študent seznani z gospodarnostjo pri postopkih odrezavanja, s časom in stroški obdelave ter optimiranjem obdelovalnih parametrov pri odrezavanju. Alternativne tehnologije: Za razliko od postopkov preoblikovanja in odrezavanja, kjer med orodjem in obdelovancem prevladujejo predvsem mehanski procesi, se pri nekonvencionalnih procesih odvijajo predvsem fizikalno kemijski in termični procesi. Bistvena značilnost teh postopkov je, da ni neposrednega stika med orodjem in obdelovancem ter visoka specifična energija na mestu odvzemanja oz. obdelave. Predstavljeni so postopki elektroerozijske in laserske obdelave, obdelava z abrazivnim vodnim curkom, elektrokemijska in ultrazvočna obdelava. Toplotna obdelava. Skozi različne postopke toplotne obdelave, kot so žarjenja, kaljenje in površinske obdelave, izdelkom lahko spreminjamo mehanske in tudi kemične lastnosti materiala. Tako se izdelkom spreminja uporabna življenjska doba. To je pomembno predvsem pri orodjih, ki jih uporabljamo za izdelavo sestavnih delov v avtomobilski industriji. Preoblikovanje. Za razumevanje preoblikovanja so pomembne teoretične osnove preoblikovanja in osnove tehnike preoblikovanja. Preoblikovanje poteka v toplem ali hladnem stanju. Preoblikujemo kovinske in nekovinske materiale. Za preoblikovanje je pomembno orodje, stroji, pomožna sredstva, izkoristek materiala, normativ in stroški. Slojevite dodajalne tehnologije. Aditivne oz. slojevite dodajalne tehnologije beležijo v zadnjem času izjemno rast. Predstavljene bodo vse bistvene kategorije dodajalnih tehnologij, z glavnim poudarkom na njihovi uporabnosti. To so postopki FDM, SLA, DLP, BJ, DOD, LOM SLS, EBM, WAAM…
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Uvod v mehatroniko, osnovni pojmi mehatronike in zaprte zanke. Zapis sistema z diferencialnimi enačbami in v Laplaceovem prostoru. Izračun časovnega odziva sistema iz diferencialnih enačb in prenosnih funkcij. Osnovne karakteristike sistema. Bločni diagrami. Merilni členi - Senzorji (karakteristične veličine, fizikalni principi, dinamične lastnosti, merjenje pomikov, zasukov, hitrosti, pospeškov, sil, bližinska tipala, temperature in vrtilnih momentov). Izvršni členi – aktuatorji (osnove delovanja in zgradba, elektromotorji in značilnosti, linearni elektromotor, DC motor), dinamična simulacija delovanja motorjev. Vodenje mehatronskih sistemov (dvopoložajni, PLK, P, PI, PID regulatorji), simulacija delovanja zaprte zanke, določanje parametrov regulatorjev. Regulatorji v praksi, stabilnost in osnovne karakteristike zaprtozančnih sistemov. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah s programiranjem in upravljanjem mehatronskih sistemov.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Kratek pregled tehnologij s področja tehnoloških procesov. Razvoj tehnoloških procesov v manjših (laboratorijskih) merilih in prenos v polindustrijska in industrijska merila. Izbrana poglavja iz tehnoloških procesov v avtomobilski industriji s poudarkom na najsodobnejših tehnologijah v proizvodnem procesu, ki omogočajo najnižje proizvodne stroške za izdelavo izdelka, hkrati pa je proizveden kakovosten izdelek. Izbrana poglavja iz razvoja izdelka in procesa (konstruiranje, virtualna vrednotenja, prototipi, preizkušanja itd.). Izbrana poglavja iz orodjarstva in strojegradnje (postopki prednastavljanja in pozicioniranja orodij, postopki strege orodij in obdelovancev itd.). Izbrana poglavja iz organizacije proizvodnje (reinženiring, prenova procesov, stalni napredek in izboljševanje procesov, inovativna dejavnost, logistični procesi). Izbrana poglavja iz avtomatizacije tehnoloških procesov v proizvodnji avtomobilov (programabilni stroji in orodja, roboti, »coboti« (angl. Collaborative Robots), robotske celice, avtomatske linije, hitre podatkovne komunikacije in upravljanje podatkov, optimiziranje proizvodnje, virtualna proizvodnja in vizualizacija, dobaviteljske verige oziroma mreže itd.)
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 40 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Teoretična izhodišča, vloga in pomen poslovnega komuniciranja. Vrste in oblike komuniciranja. Razsežnosti in smeri komuniciranja. Kakovost komuniciranja. Komunikacija organizacije. Komunikacijske veščine pri vodenju. Etika poslovnega komuniciranja. Medkulturnost v poslovnem komuniciranju. E-komunikacija. Ravnanje z ljudmi. Primeri dobrih praks.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Opredelitev organizacije in ekonomike organizacije, vrste organizacij in njihove pravnoorganizacijske oblike. Pojmi: podjetje, podjetnik, podjetništvo. Krožno gospodarstvo: pomen, definicija, prednosti. Delitev in usklajevanje dela: delovni proces, poslovni sistem, poslovni proces, poslovne funkcije, informacijske funkcije, upravljalno-ravnateljevalne funkcije. Prvine poslovnega procesa: delovna sredstva, predmeti dela, storitve, zaposlenci. Stroški: vrste stroškov, stroškovna mesta, stroškovni nosilci.Prodajne cene: pojmovanje, sestava, načrtovanje prodajnih cen. Poslovni izid: prihodki, odhodki, dobiček, izguba, druge oblike poslovnega izida, načrtovanje dobička. Sredstva: sredstva in vrste sredstev, osnovna sredstva, obratna sredstva, finančne naložbe iz poslovnih sredstev, načrtovanje sredstev. Obveznosti do virov sredstev: obveznosti do virov sredstev in njih vrste, obveznosti ut kapitala, obveznosti iz časovnih razmejitev, obveznosti iz dolgov, načrtovanje obveznosti. Knjigovodsko prikazovanje poslovanja: knjigovodstvo, bilanca stanja in bilanca uspeha, knjigovodski računi ali konti. Analiziranje poslovanja: pojmovanje analiziranja, metode pri analiziranju poslovanja, analiziranje učinkovitosti in uspešnosti poslovanja, analiziranje sredstev in obveznosti do njihovih virov. Odločanje o poslovanju: odločanje o poslovanju in poslovne odločitve, vrste poslovnih odločitev, nosilci odločanja o poslovanju, stopnje odločanja o poslovanju. Primeri dobrih praks. Vidik ekonomike v modelih, standardih in metodah celovite kakovosti in poslovne odličnosti.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Pregled razvoja motornih vozil in avtomobilizma. Avtomobilska industrija. Koncepti motornih vozil. Osnove glavnih sistemov motornega vozila in njihovi vplivi na lastnosti vozila: motor, pogonske naprave, konstrukcija vozila, električna oprema, motorna kolesa. Osnove avtomobilske dinamike in vozne karakteristike vozila. Razvoj in raziskave na področju avtomobilizma s poudarkom na lightweight konceptu.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod, osnovna načela, izhodišča, terminologija. Pravne podlage in zakonodaja. Tveganja, ocena tveganja, izjava o varnosti, tveganja delovnega okolja. Ergonomija in delovno okolje. Pogoji dela: prostori, mikroklima, osvetljenost. Delovna sredstva in električne naprave. Nevarne snovi: lastnosti, varnostni listi in navodila, označevanje, skladiščenje, transport, nesreče z nevarnimi snovmi in sanacija posledic. Delo na višini in v specifičnih pogojih (hrup, vibracije, sevanja (ionizirajoča in neionizirajoča), plini in pare, prah), prenašanje bremen. Tveganja in nevarnosti pri vzdrževalnih delih. Osebna zaščitna sredstva. Varnostni znaki: oblika, barva, postavitev, velikost, vzdrževanje in ažuriranje označb v delovnem okolju. Požarna varnost. Načrti zaščite in reševanja.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove, pomen in razvrstitev mehanskih nihanj. Osnovni elementi nihajočega sistema. Zaporedna in vzporedna vezava elementov. Prosta nedušena harmonična nihanja mehanskih sistemov. Modeliranje harmoničnih nihanj s pomočjo reševanja gibalnih enačb. Prosta nihanja mehanskih sistemov z dušenjem. Modeliranje podkritično dušenih, nadkritično dušenih ter kritično dušenih mehanskih sistemov. Vsiljeno nihanje mehanskega sistema z zunanjim harmoničnim vzbujanjem. Resonanca mehanskih sistemov z inercijskim vzbujanjem. Lastna upogibna nihanja elastičnih konstrukcijskih elementov. Primeri vibracij strojnih elementov, vibracije elementov v avtomobilski industriji in načini dušenja vibracij.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 5 ur, seminarske vaje 40 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
Predavanja 45 ur, vaje 45 ur.
| Predmet velja od 1. 10. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Celovita kakovost in poslovna odličnost | 1 | 6 |
| Obnovljivi viri energije | 1 | 6 |
| Modulni predmet 1 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 6 |
| Modulni predmet 2 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 6 |
| Modulni predmet 3 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 6 |
| Izbirni predmet | 1 | 6 |
| Strokovna praksa | - | 14 |
| Diplomska naloga | - | 10 |
| MODUL I: Razvoj procesov in izdelkov v avtomobilski industriji |
KT po ECTS |
|---|---|
| Razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji | 6 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Reinženiring in inovacije | 6 |
| MODUL II: Procesi konstruiranja |
KT po ECTS |
|---|---|
| Konstruiranje | 6 |
| Vzvratni inženiring | 6 |
| Virtualni prototipi | 6 |
| MODUL III: Energetsko strojništvo |
KT po ECTS |
|---|---|
| Prenos toplote in snovi v stavbah | 6 |
| Osnove KGH | 6 |
| Varstvo okolja | 6 |
| MODUL IV: Tehnologije vodenja in robotike |
KT po ECTS |
|---|---|
| Avtomatizacija in robotika | 6 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Logistika | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Spremembe kot problem in priložnost. Celovita kakovost kot poslovna filozofija stalnega napredka. Odličnost kot kakovost. Od menedžmenta kakovosti do kakovosti menedžmenta. Ekonomski aspekt kakovosti. Gradniki celovite kakovosti in poslovne odličnosti. Modeli izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Standardi izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Metode izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Strukturiranje funkcije kakovosti v organizaciji. Primeri iz prakse.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Značilnosti in potencial OVE. Sončno sevanje. Biomasa. Veter. Voda. Planetarna energija (bibavica, geotermalna energija). Shranjevanje energije. Pasivni termosolarni sistemi. Aktivni termosolarni sistemi. Solarne termoelektrarne. Fotovoltaične elektrarne. Vetrne elektrarne. Vodne elektrarne. Elektrarne na morju. Uporaba biomase za proizvodnjo toplote in sintetičnih goriv. Elektrarne na biomaso. Geotermalne elektrarne.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predavanja 30 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 30 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 30 ur, vaje 30 ur.
Predavanja 30 ur, vaje 30 ur.
Program prakse je v skladu z vsebinskimi področji programa Inženiring in vozila: tehnologije, materiali, projektiranje, avtomobilizem, gospodarjenje z okoljem, informatika in komunikacije, gospodarsko pravo in lastnina, logistika, trženje, proizvodnja, tehnologije in razvoj, poslovno komuniciranje in odnosi, kakovost in poslovna odličnost, vzdrževanje naprav, varstvo pri delu. Strokovna praksa se opravlja v skupnem obsegu 14 ECTS, katere so razdeljene na dva dela: 12 ECTS (360 ur oziroma 45 delovnih dni) dela študent opravi v partnerski organizaciji, v realnem delovnem okolju, 2 ECTS pa je posvečenih strokovni refleksiji pridobljenih izkušenj, ki jih študent predstavi v poročilu o strokovni praksi. Študent izdela pisno poročilo o strokovni praksi, v obsegu do 20 strani. Študent predstavi določen problem, izziv, aktivnost ali projekt iz organizacije, ki ga je spoznal, v katerem je bil udeležen, ali ki je povezan z njegovim delom v organizaciji.
14 KT po ECTS.
10 KT po ECTS.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Procesi v avtomobilski industriji: problemska področja razvoja v avtomobilski industriji, opredelitev procesov v avtomobilski industriji: Snovanje in razvoj izdelka: razpis in poziv za oddajo ponudb, kupčeve zahteve, koncipiranje izdelka, terminiranje aktivnosti in sočasni inženiring, re-inženiring, interne razvojne aktivnosti in najemanje inženirskih storitev, razvojno sodelovanje s kupci. Organizacija projektnih in strokovnih virov: opredelitev projektne organizacije in tipi projektov v avtomobilski industriji, kvantitativni in kvalitativni kriteriji vrednotenja projektov, doseganje ciljev projekta in kontrola projekta, pristopi k vodenju projekta, vodenje projekta v povezavi s specialističnimi funkcijami, tipi razvojnih aktivnosti na projektu, sponzorstvo in start projekta, opredelitev in problemska področja projektnega managementa v avtom. Industriji. Procesi vodenja projektov v avtom. industriji: ključne faze pri vodenju projekta, standardni avtomobilski razvojni procesi, faza zagona projekta, prikrojevanje standardnega projekta specifičnim zahtevam, zagonski sestanek projekta, faza izvajanja projekta, faza zaključevanja projekta, multiprojektno okolje in vodenje virov v multiprojektnem okolju. Problemi v razvojnem procesu in reševanje: eskalacijsko reševanje problemov, faktorji uspeha in sodelovanja, teamsko delo, komunikacija. Upravljanje znanja v avtomobilski industriji: obvladovanje splošnih in lastnih znanj podjetja (know-how) in upravljanje izkustvenih informacij (lessons learned), management inovacij, upravljanje interne standardizacije in modularnih rešitev. Izbrane teme iz snovanje izdelkov in procesov v avtomobilski industriji in pripadajoče razvojne metodologije: metode načrtovanja in vrednotenja funkcionalnosti izdelka v fazah razvoja izdelka (simulacije tolerančnih verig, FEM-statične, ostale inženirske simulacije, itd.), metode načrtovanja, vrednotenja in obvladovanja kakovosti razvoja izdelka in pripadajočih tehnoloških procesov (FMEA, APQP, DFSS, SPC, itd.). Osnovni vidiki standarda IATF 16949, funkcionalna varnost (ISO 26262).
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring. Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v inovacije - Definicije inovacijskih pojmov (invencija, inovacija, izum…). Temeljne značilnosti inovacij. Misija, vizija, vrednote in zaveze podjetja - Pomen jasno definiranih in ustreznih vrednot, poslanstva, strateških ciljev ter strategije organizacije in ustrezne umestitve sistema inoviranja vanjo, za uspešno delovanje le-tega. Upravljanje lastnih znanj v podjetju. Upravljanje in razvoj ponovno uporabljivih znanj, učenje iz izkušenj, prenos izkustvenih znanj v nove izdelke, ohranjanje ključnih znanj ob fluktuaciji, interna standardizacija in procesna ddokumentacija. Inovacijska kultura. Učeča se organizacija. Razčlenitev postopka inoviranja; rojstvo ideje, razvoj ideje, viharjenje možganov (brainstorming), nabor idej, izbor idej, preizkus ideje (proof of concept), razvoj izdelka, izdelava prototipa, preizkus prototipa, zaščita intelektualne lastnine, trženje izdelka. Inovacijski poslovni proces v podjetju. Razčlenitev sistema inoviranja, koraki inovacijskega procesa v podjetju, mejniki in rezultati. Metode uporabljene pri inoviranju. Viharjenje idej. Metoda kreativnega razmišljanja SCAMPER. Metoda 6 klobukov. TRIZ. Tipi inovacij. Vsebinske vrste inovacij. Inovacija izdelka, procesa, organizacije. Vrste inovacij glede na učinek: korenite in postopne. Vrste inovacij glede na izvor: službene in osebne. Vrste izumov: službeni (neposredni, posredni), prosti. Vrste pravnih kategorij rezultatov inoviranja; patent, model, znamka, licenca. Obravnavanje tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika inoviranja. Timski in projektni prostop pri inoviranju. Temeljne značilnosti pristopov. Odprti in zaprti sistem inoviranja. Poslovna inteligenca in njen pomen pri inoviranju. Avtorstvo. Nagrajevanje inovatorjev. Reinženiring poslovnih procesov. Tehnološki trendi bližnje prihodnosti.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Sodobne metode za konstruiranje (funkcije in podfunkcije izdelka, delovni principi, metode iskanja konceptnih rešitev, snovanje, razdelava). Osnove timskega dela, sočasnega inženirstva in projektnega vodenja. Ostali pomembni vidiki iskanja konstrukcijske rešitve (ekonomičnost, material, proizvodni proces, sestavljanje in razstavljanje, kakovost in zanesljivost, vzdržljivost in vzdrževanje, okoljski vplivi, reciklaža). Praktične smernice konstruiranja ulitkov, odkovkov, delov proizvedenih z odrezavanjem, 3D printanih izdelkov, brizganih izdelkov iz umetnih mas, kompozitov, izdelkov iz pločevine in zvarjencev. Iskanje konceptnih rešitev s pomočjo računalniških metod in optimizacija izdelkov (Sodobne metode numerične optimizacije izdelkov z računalnikom).
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod: Tehnika in tehnologija s poudarkom na razumevanju in dodajalne izdelave z različnimi materiali (polimeri, FGM, kovinski materiali), mehanske lastnosti in vpliv tehnologije. Principi dodajalnih tehnologij: Zahteve in prednosti dodajalne izdelave (DI) in njen pomen, razdelitev postopkov, vpliv slojev in podpor na izdelek ter uporaba DI pri inoviranju in v medicini. Načrtovanje za dodajalno izdelavo: podpore, vpliv postavitve izdelka v delovni prostor stroja. Vzvratno inženirstvo in 3D skeniranje: strojna in programska oprema, osnovne operacije vzvratnega inženiringa, STL datoteke.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Virtualni prototipi (definicije, značilnosti). Kreiranje modela z orodji za modeliranje, prenos z grafičnimi standardi. Dodajanje in test funkcionalnosti VP v navideznem okolju. Integriran razvoj izdelka v virtualnem okolju.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove gradbene fizike. Meteorološke projektne osnove. Notranji bivalni pogoji in toplotno ugodje. Vlažen zrak. Kakovost zraka in vonjave. Prehod toplote skozi gradbene konstrukcije. Prehod vlage skozi gradbene konstrukcije. Toplotne izgube. Letni dobitki toplote. Letna raba energije. Raba primarne energije za ogrevanje in hlajenje.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Toplotno ugodje in kakovost zraka v prostoru. Ogrevalni sistemi: Lokalno gretje. Centralno gretje. Daljinsko gretje. Solarni sistemi. Elementi ogrevalnih sistemov. Izračun ogrevalnih sistemov. Prezračevalni in klimatizacijski sistemi: Delitev. Prezračevalni sistemi. Procesi klimatizacije. Klimatizacijski sistemi. Zračni sistemi. Zračno vodni sistemi. Elementi sistemov. Izračun naprav in sistemov. Hladilni sistemi: Teoretične osnove. Hladiva. Elementi hladilnih sistemov. Izračun hladilnih sistemov. Daljinsko ogrevanje in hlajenje: Sistemi daljinskega ogrevanja (kogeneracija). Sistemi daljinskega hlajenja (trigeneracija). Osnove dimenzioniranja.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove ekologije. Okoljska zakonodaja. Osnove energije. Vpliv okolja na zdravje ljudi. Okoljska onesnaževala. Globalno segrevanje. Voda. Odpadki: splošno, izrabljena motorna vozila.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni koncepti sistemov in avtomatskega vodenja (definicije, sistemi, procesi, vhodi, izhodi, dinamika, krmiljenje, povratna zanka). Pregled signalov, merilnih in izvršnih členov (vrste in oblike signalov, merilni sistemi, izvršni sistemi). Osnovne lastnosti dinamičnih sistemov in simulacije (modeli, simulacije). Osnove logičnega in sekvenčnega vodenja. Načrtovanje vodenja dinamičnih sistemov (PLK krmilniki, zvezni regulatorji, PID regulatorji in nastavljanje parametrov regulatorjev). Primeri procesov in vodenja. Osnove robotike.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring. Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v logistiko: osnove logistike, njeni razvojni pojmi in pričakovane spremembe, bistvene delitve logistike, pomen logistike v industrijski drugi proizvodnji in v storitveni dejavnosti, logistika v družbi in okolju, oblike organiziranost logistike. Organizacija logističnih centrov: možne oblike organizacije multimodalnih unimodalnih logističnih centrov, gospodarske cone kot manjše oblike logističnih centrov. Pomen in vloga organizacije logističnih centrov. Blagovni tokovi in logistične platforme: mednarodni blagovni tokovi, notranji državni ali med državni blagovni tokovi, organizacija in organizacijska struktura logitičnih platform, logistične platforme kot servisa, razvoj strategije logističnega servisa, bistvene značilnosti nabavne, intra, distribucijske poprodajne in razbremenilne logistike znotraj logistične platforme. Uvajanje sodobnih logističnih sistemi in podsistemov: medorganizacijski, infrastrukturni, prometni, povezovalni, skladiščni, manipulacijski, tehnološki in inteligentni sistemi v logistiki. Delovanje logističnih centrov: notranje manipulacije z blagom, načrtovanje blagovnih tokov, notranja infrastruktura, skladiščenje, ravnanje z blagom, pakiranje, embaliranje, paletizacija, kontejnerski pretok robe, integralne in multimodalne transportne tehnologije. Transportno delovna sredstva kot mehanizacija in manipulacijska sredstva v logistiki: nadgradnja in sistemsko povezovanje manipulacijskih in transportnih naprav v logističnem centru. Raba inteligentnih sistemov v logistiki: spoznavanje in uvajanja robotov v logistiko, lastnosti in zmogljivosti sodobne tehnologije, pravni in ekonomski učinki, racionalizacija logističnih procesov. Organizacija transporta: premeščanje surovin v državi in v EU, polizdelkov med tehnološkimi fazami dela in vmesnimi skladiščnimi mesti z napravami notranjega transporta. Spoznavanje stroškov v logistiki: stroški organizacije nabave, transporta, skladiščenja in manipulacij z blagio. Uporaba LIS in LUS sistemov: označevanje v logistiki z GS1, čtrne ali palične kode, data matrix in RFID identifikacija blaga. Logistika v finkciji zagotavljanja surov v proizvodnji: zunanja oskrba v logistiki (logistični outsourcing), prednosti in pomanjkljivosti zunanje oskrbe v logistiki, prepustitev logističnih aktivnosti zunanjemu oskrbovalcu, model izbire zunanjega izvajalca/oskrbovalca logističnih storitev, tveganja v logističnem outsourcingu. Spoznavanje trendov razvoja v logističnem outsourcingu. Infrastruktura in transportni modeli: oblike transporta, cesta, železnica, letalstvo in pomorstvo.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
| Predmet velja do 30. 9. 2024 | Semester | KT po ECTS |
|---|---|---|
| Celovita kakovost in poslovna odličnost | 1 | 6 |
| Modulni predmet 1 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 7 |
| Modulni predmet 2 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 6 |
| Modulni predmet 3 (I ali II ali III ali IV modul) | 1 | 7 |
| Ekologija in obnovljivi viri | 1 | 4 |
| Strokovna praksa | - | 20 |
| Diplomska naloga | - | 10 |
| MODUL I: Razvoj procesov v avtomobilski industriji |
KT po ECTS |
|---|---|
| Razvoj proizvodov in procesov v avtomobilski industriji | 7 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Reinženiring in inovacije | 7 |
| MODUL II: Tehnologije in proizvodnja v avtomobilski industriji |
KT po ECTS |
|---|---|
| Računalniško vodeni inženiring | 7 |
| Menedžment proizvodnje | 6 |
| Reinženiring in inovacije | 7 |
| MODUL III: Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov |
KT po ECTS |
|---|---|
| Računalniško vodeni inženiring | 7 |
| Meritve in merilne naprave | 6 |
| Celovito vzdrževanje proizvodnje | 7 |
| MODUL IV: Tehnologije sočasnega načrtovanja, vodenja in robotike |
KT po ECTS |
|---|---|
| Avtomatizacija in robotika | 7 |
| Sočasni inženiring | 6 |
| Senzorji | 7 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Spremembe kot problem in priložnost. Celovita kakovost kot poslovna filozofija stalnega napredka. Odličnost kot kakovost. Od menedžmenta kakovosti do kakovosti menedžmenta. Ekonomski aspekt kakovosti. Gradniki celovite kakovosti in poslovne odličnosti. Modeli izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Standardi izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Metode izboljševanja kakovosti in poslovne odličnosti. Strukturiranje funkcije kakovosti v organizaciji. Primeri iz prakse.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 30 ur, seminarske vaje 15 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove ekologije. Okoljska zakonodaja. Osnove energije. Vpliv okolja na zdravje ljudi. Okoljska onesnaževala. Obnovljivi viri energije: sončna energija, vetrna energija, energija vode, biomasa, geotermalna energija, energija morja in oceanov, nuklearna energija. Globalno segrevanje. Voda. Odpadki: splošno, izrabljena motorna vozila.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 15 ur.
Program prakse je v skladu z vsebinskimi področji programa Inženiring in vozila: tehnologije, materiali, projektiranje, avtomobilizem, gospodarjenje z okoljem, informatika in komunikacije, gospodarsko pravo in lastnina, logistika, trženje, proizvodnja, tehnologije in razvoj, poslovno komuniciranje in odnosi, kakovost in poslovna odličnost, vzdrževanje naprav, varstvo pri delu. Strokovna praksa se opravlja v skupnem obsegu 14 ECTS, katere so razdeljene na dva dela: 12 ECTS (360 ur oziroma 45 delovnih dni) dela študent opravi v partnerski organizaciji, v realnem delovnem okolju, 2 ECTS pa je posvečenih strokovni refleksiji pridobljenih izkušenj, ki jih študent predstavi v poročilu o strokovni praksi. Študent izdela pisno poročilo o strokovni praksi, v obsegu do 20 strani. Študent predstavi določen problem, izziv, aktivnost ali projekt iz organizacije, ki ga je spoznal, v katerem je bil udeležen, ali ki je povezan z njegovim delom v organizaciji.
20 KT po ECTS.
10 KT po ECTS.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Procesi v avtomobilski industriji: problemska področja razvoja v avtomobilski industriji, opredelitev procesov v avtomobilski industriji: Snovanje in razvoj izdelka: razpis in poziv za oddajo ponudb, kupčeve zahteve, koncipiranje izdelka, terminiranje aktivnosti in sočasni inženiring, re-inženiring, interne razvojne aktivnosti in najemanje inženirskih storitev, razvojno sodelovanje s kupci. Organizacija projektnih in strokovnih virov: opredelitev projektne organizacije in tipi projektov v avtomobilski industriji, kvantitativni in kvalitativni kriteriji vrednotenja projektov, doseganje ciljev projekta in kontrola projekta, pristopi k vodenju projekta, vodenje projekta v povezavi s specialističnimi funkcijami, tipi razvojnih aktivnosti na projektu, sponzorstvo in start projekta, opredelitev in problemska področja projektnega managementa v avtom. Industriji. Procesi vodenja projektov v avtom. industriji: ključne faze pri vodenju projekta, standardni avtomobilski razvojni procesi, faza zagona projekta, prikrojevanje standardnega projekta specifičnim zahtevam, zagonski sestanek projekta, faza izvajanja projekta, faza zaključevanja projekta, multiprojektno okolje in vodenje virov v multiprojektnem okolju. Problemi v razvojnem procesu in reševanje: eskalacijsko reševanje problemov, faktorji uspeha in sodelovanja, teamsko delo, komunikacija. Upravljanje znanja v avtomobilski industriji: obvladovanje splošnih in lastnih znanj podjetja (know-how) in upravljanje izkustvenih informacij (lessons learned), management inovacij, upravljanje interne standardizacije in modularnih rešitev. Izbrane teme iz snovanje izdelkov in procesov v avtomobilski industriji in pripadajoče razvojne metodologije: metode načrtovanja in vrednotenja funkcionalnosti izdelka v fazah razvoja izdelka (simulacije tolerančnih verig, FEM-statične, ostale inženirske simulacije, itd.), metode načrtovanja, vrednotenja in obvladovanja kakovosti razvoja izdelka in pripadajočih tehnoloških procesov (FMEA, APQP, DFSS, SPC, itd.). Osnovni vidiki standarda IATF 16949, funkcionalna varnost (ISO 26262).
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring. Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v inovacije - Definicije inovacijskih pojmov (invencija, inovacija, izum…). Temeljne značilnosti inovacij. Misija, vizija, vrednote in zaveze podjetja - Pomen jasno definiranih in ustreznih vrednot, poslanstva, strateških ciljev ter strategije organizacije in ustrezne umestitve sistema inoviranja vanjo, za uspešno delovanje le-tega. Upravljanje lastnih znanj v podjetju. Upravljanje in razvoj ponovno uporabljivih znanj, učenje iz izkušenj, prenos izkustvenih znanj v nove izdelke, ohranjanje ključnih znanj ob fluktuaciji, interna standardizacija in procesna ddokumentacija. Inovacijska kultura. Učeča se organizacija. Razčlenitev postopka inoviranja; rojstvo ideje, razvoj ideje, viharjenje možganov (brainstorming), nabor idej, izbor idej, preizkus ideje (proof of concept), razvoj izdelka, izdelava prototipa, preizkus prototipa, zaščita intelektualne lastnine, trženje izdelka. Inovacijski poslovni proces v podjetju. Razčlenitev sistema inoviranja, koraki inovacijskega procesa v podjetju, mejniki in rezultati. Metode uporabljene pri inoviranju. Viharjenje idej. Metoda kreativnega razmišljanja SCAMPER. Metoda 6 klobukov. TRIZ. Tipi inovacij. Vsebinske vrste inovacij. Inovacija izdelka, procesa, organizacije. Vrste inovacij glede na učinek: korenite in postopne. Vrste inovacij glede na izvor: službene in osebne. Vrste izumov: službeni (neposredni, posredni), prosti. Vrste pravnih kategorij rezultatov inoviranja; patent, model, znamka, licenca. Obravnavanje tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika inoviranja. Timski in projektni prostop pri inoviranju. Temeljne značilnosti pristopov. Odprti in zaprti sistem inoviranja. Poslovna inteligenca in njen pomen pri inoviranju. Avtorstvo. Nagrajevanje inovatorjev. Reinženiring poslovnih procesov. Tehnološki trendi bližnje prihodnosti.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vsebina predavanj: Uvod v virtualni inženiring (definicije, značilnosti) s poudarkom na MKE in CFD. Arhitektura in komponente sistemov CAE. Osnove metode končnih elementov (MKE) in osnove procesa analize konstrukcijskih elementov. Osnove Numerične dinamike tekočin (NDT, CFD) in proces analize. Integriran razvoj virtualnega prototipa. Vsebina laboratorijskih vaj: Priprava 3D modela. Priprava numerične mreže. Analiza po metodi končnih elementov (MKE). Analiza po metodi končnih volumnov (NDT, CFD).
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v menedžment proizvodnje. Strategija proizvajanja. Razvoj novih proizvodov ali storitev. Razmeščanje delovnih naprav. Oblikovanje proizvodnih sistemov, proizvodov in storitev. Planiranje, nadzor in vodenje proizvodnih procesov. Zagotavljanje kakovosti. Ravno ob pravem času kot proizvodna filozofija. Metode stalnega napredka. Industrija 4.0.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v inovacije - Definicije inovacijskih pojmov (invencija, inovacija, izum…). Temeljne značilnosti inovacij. Misija, vizija, vrednote in zaveze podjetja - Pomen jasno definiranih in ustreznih vrednot, poslanstva, strateških ciljev ter strategije organizacije in ustrezne umestitve sistema inoviranja vanjo, za uspešno delovanje le-tega. Upravljanje lastnih znanj v podjetju. Upravljanje in razvoj ponovno uporabljivih znanj, učenje iz izkušenj, prenos izkustvenih znanj v nove izdelke, ohranjanje ključnih znanj ob fluktuaciji, interna standardizacija in procesna ddokumentacija. Inovacijska kultura. Učeča se organizacija. Razčlenitev postopka inoviranja; rojstvo ideje, razvoj ideje, viharjenje možganov (brainstorming), nabor idej, izbor idej, preizkus ideje (proof of concept), razvoj izdelka, izdelava prototipa, preizkus prototipa, zaščita intelektualne lastnine, trženje izdelka. Inovacijski poslovni proces v podjetju. Razčlenitev sistema inoviranja, koraki inovacijskega procesa v podjetju, mejniki in rezultati. Metode uporabljene pri inoviranju. Viharjenje idej. Metoda kreativnega razmišljanja SCAMPER. Metoda 6 klobukov. TRIZ. Tipi inovacij. Vsebinske vrste inovacij. Inovacija izdelka, procesa, organizacije. Vrste inovacij glede na učinek: korenite in postopne. Vrste inovacij glede na izvor: službene in osebne. Vrste izumov: službeni (neposredni, posredni), prosti. Vrste pravnih kategorij rezultatov inoviranja; patent, model, znamka, licenca. Obravnavanje tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika inoviranja. Timski in projektni prostop pri inoviranju. Temeljne značilnosti pristopov. Odprti in zaprti sistem inoviranja. Poslovna inteligenca in njen pomen pri inoviranju. Avtorstvo. Nagrajevanje inovatorjev. Reinženiring poslovnih procesov. Tehnološki trendi bližnje prihodnosti.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Vsebina predavanj: Uvod v virtualni inženiring (definicije, značilnosti) s poudarkom na MKE in CFD. Arhitektura in komponente sistemov CAE. Osnove metode končnih elementov (MKE) in osnove procesa analize konstrukcijskih elementov. Osnove Numerične dinamike tekočin (NDT, CFD) in proces analize. Integriran razvoj virtualnega prototipa. Vsebina laboratorijskih vaj: Priprava 3D modela. Priprava numerične mreže. Analiza po metodi končnih elementov (MKE). Analiza po metodi končnih volumnov (NDT, CFD).
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Predavanja: Mednarodne organizacije za meroslovje in mednarodni sistem merskih enot. Osnovni pojmi merilne tehnike ter splošne lastnosti merilnih naprav in merilnih verig. Merski sistemi, ugotavljanje pogreškov pri merjenju in merilna negotovost. Statistične cenilke pri meritvah. Merjenje elektriških veličin. Merjenje električnih tokov in napetosti. Merjenje ohmskih upornosti in impedanc. Merjenje električne moči in energije. Merjenje z osciloskopom. Razširjanje merilnega območja in brezkontaktno merjenje električnega toka. Senzorji. Uporovni in kapacitivni senzorji. optični in inkrementalni senzorji. Senzorji razdalje, sil, momentov, tlakov, pomikov, zasukov in pospeškov. Uporovni lističi. Sestava merilnih verig in obdelava merilnih rezultatov. A/D pretvorniki. Osnove dimenzionalne analize. Seminarske in laboratorijske vaje: Poglobitev teoretičnih znanj na seminarskih vajah z reševanjem praktičnih primerov stroke. Pridobitev praktičnih izkušenj na laboratorijskih vajah iz meritev elektriških in neelektriških veličin.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v vzdrževanje in zgodovinski razvoj. Osnovni pojmi in teoretične osnove vzdrževanja. Strategije vzdrževanja. Zanesljivost tehničnih sistemov. Metode izbire strategije vzdrževanja. Načrtovanje v vzdrževanju. Kazalniki v vzdrževanju. Tehnična diagnostika v vzdrževanju. Osnove ekonomike v vzdrževanju. Varnost pri vzdrževalnih delih, izobraževanje in upravljanje s kompetencami.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnovni koncepti sistemov in avtomatskega vodenja (definicije, sistemi, procesi, vhodi, izhodi, dinamika, krmiljenje, povratna zanka). Pregled signalov, merilnih in izvršnih členov (vrste in oblike signalov, merilni sistemi, izvršni sistemi). Osnovne lastnosti dinamičnih sistemov in simulacije (modeli, simulacije). Osnove logičnega in sekvenčnega vodenja. Načrtovanje vodenja dinamičnih sistemov (PLK regulatorji, zvezni regulatorji, PID regulatorji in nastavljanje parametrov regulatorjev). Primeri procesov in vodenja. Osnove robotike.
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v sočasni inženiring. Definicija sočasnega inženiringa. Temeljne značilnosti sočasnega inženiringa. Razčlenitev postopka razvoja izdelka; konstruiranje, virtualno vrednotenje izdelka, izdelava prototipov, preizkušanje izdelkov. Metode uporabljene pri razvoju izdelka; FMEA, DFM, DFA…. Razčlenitev sočasnega inženiringa. Zaporedni in sočasni postopek za razvoj izdelka. Obravnava izdelčnega, procesnega, organizacijskega, tehničnega, komunikacijskega, managerskega in pravnega vidika sočasnega inženiringa. Modeli izdelkov. Podatki, informacije in znanje o izdelku in njegovi funkciji. Modeli postopkov. Organizacijski diagrami in procesi. Načrtovanje postopkov. Modeliranje postopka razvoja izdelkov. Načrtovanje postopkov za sočasni inženiring. Timski pristop. Temeljne značilnosti timskega pristopa. Hierarhični in timski pristop. Opis aktivnosti sestavljanja timov. Projektni pristop. Definicija projekta. Temeljne značilnosti projektnega pristopa. Funkcijski in projektni pristop. Umestitev projektnega pristopa v organizacijo. Razširjeno podjetje. Značilnosti CAx sistemov; parametričnost, asociativnost. Upravljanje s podatki in delovnim postopkom. Funkcionalnost PLM/PDM sistemov. Groupware tehnologija. Upravljanje tveganja. Odgovornost. Avtorstvo.
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove merilnih sistemov in vloga pri vodenju procesov. Statične in dinamične lastnosti merilnih sistemov. Splošni principi merjenja fizikalnih veličin. Razvrstitev merilnih členov. Senzorji za merjenje pozicije, pomika, zasuka (oddaljenosti in orientacije) ter nivoja. Merilniki debeline, hitrosti, pretoka, pospeška, mase, sile, navora in tlaka. Senzorji temperature, vlage, gostote, svetlobe. Aplikacije senzorjev v sodobnih napravah (MEMS, RFID, IoT platforme).
Predavanja 60 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 35 ur.
| Izbirni predmeti velja od 1. 10. 2024 | KT po ECTS |
|---|---|
| Elektromotorski pogoni in električna oprema v vozilih | 6 |
| Senzorji | 6 |
| Planiranje in vodenje projektov | 6 |
| Trženje | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove elektrodinamičnih pretvornikov..Lorentzova sila na tokovodnik, Faradayevi zakoni elektromagnetne indukcije, enačba vrtilnega momenta. Linearni in vrtljivi elektrodinamični pretvorniki. Enosmerni elektromotorji. Vrtilno magnetno polje. Indukcijski (asinhronski in sinhronski) elektromotorji. Osnove elektromagnetnih pretvornikov. Gostota magnetnega pretoka, magnetna poljska jakost, snovne lastnosti trajnih magnetov in elektromagnetov, permeabilnost, reluktanca in reluktanćna sila. Linearni in vrtljivi elektromagnetni pretvorniki. Elektromotorji s permanentnimi in vrtljivimi magneti. Reluktančni elektromotorji. Koračni elektromotorji. Krmiljenje elektromotorskih pogonov. Pogoni v ustaljenih delovnih režimih. Standardne vrste obremenitev elektromotorja. Pogoni v dinamičnih delovnih režimih. Stabilnost elektromotorskih pogonov..Direktni elektromotorski pogoni. Močnostna elektronika za elektromotorske pogone Polprevodniške tehnologije močnostne elektronike. Vrste močnostnih pretvornikov.Usmerniki. Omrežno in avtonomno komutirani pretvorniki. Frekvenčni pretvorniki. Elektrokemijski pretvorniki energije v vozilih. Baterije in akumulatorji. Gorivne celice. Procesno upravljanje električnih vozil. Elektronske procesne enote (EPE) nadzornega sistema električnega vozila.
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Osnove merilnih sistemov in vloga pri vodenju procesov. Statične in dinamične lastnosti merilnih sistemov. Splošni principi merjenja fizikalnih veličin. Razvrstitev merilnih členov. Senzorji za merjenje pozicije, pomika, zasuka (oddaljenosti in orientacije) ter nivoja. Merilniki debeline, hitrosti, pretoka, pospeška, mase, sile, navora in tlaka. Senzorji temperature, vlage, gostote, svetlobe. Aplikacije senzorjev v sodobnih napravah (MEMS, RFID, IoT platforme).
Predavanja 30 ur, laboratorijske vaje 10 ur, seminarske vaje 20 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v menedžment projektov, organizacijska kultura in projekti, projekti v organizacijah, dejavniki uspešnosti in učinkovitost vodenja projektov. Socialno-psihološki aspekti projektnega dela, klima v projektnem timu, komunikacija in konflikti. Vodenje projekta, ideja projekta, planiranje projekta, organizacija projekta, kontrola projekta, zaključek projekta. 15 metodologij vodenja projektov. »Waterfall« vodenje projektov, metoda kritične poti (CPM), projekt kritične verige (CCPM), agilno projektno vodenje, agilno projektno vodenje (SCRUM), agilno in KANBAN projektno vodenje (Toyota), agilno projektno vodenje: ekstremno programiranje (EP), agilno projektno vodenje: adaptivni okvir projekta (APF), hitri razvoj aplikacij (RAD), uvajanje novega izdelka (NPI), paketno omogočeni re-inženiring (PER), PRINCE2. 6 SIGMA (Motorola), razporejanje rezultatov, institut projektnega vodenja (PMI), programska oprema za upravljanje projektov. Aplikacije projektnega dela, projekti tehnologije veriženja podatkovnih blokov (Blockchain) v avtomobilski industriji.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Opredelitev temeljnih pojmov trženja. Umestitev trženja v sodobno konkurenčno okolje globalnih procesov. Tržno usmerjeno strateško načrtovanje podjetja. Analiziranje notranjega in zunanjega okolja -SWOT analiza. Ciljno trženje za dosego konkurenčne prednosti. Razvijanje trženjskega spleta. Organizacija trženja. Trženjski informacijski sistem ocena informacijskih potreb, trženjske raziskave. Analiza trženjskega okolja podjetja- mikro in makro okolje podjetja. Trženjski cikel izdelka. Trženje storitev in vidiki trženjskega spleta za storitve. Trženjsko komuniciranje - trženjski komunikacijski splet. Praktični primeri trženjskih programov. Primeri uspešnega in neuspešnega trženja iz domače in tuje poslovne prakse.
Predavanja 30 ur, seminarske vaje 30 ur.
| Izbirni predmeti velja do 30. 9. 2024 | KT po ECTS |
|---|---|
| Logistika | 6 |
| Projektiranje energetskih sistemov za ekološke bivalne in poslovne prostore | 6 |
| Virtualne tehnologije | 6 |
| Gospodarsko pravo in lastnina | 6 |
| Trženje | 6 |
| Strokovni tuji jezik II (ang) | 6 |
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v logistiko: osnove logistike, njeni razvojni pojmi in pričakovane spremembe, bistvene delitve logistike, pomen logistike v industrijski drugi proizvodnji in v storitveni dejavnosti, logistika v družbi in okolju, oblike organiziranost logistike. Organizacija logističnih centrov: možne oblike organizacije multimodalnih unimodalnih logističnih centrov, gospodarske cone kot manjše oblike logističnih centrov. Pomen in vloga organizacije logističnih centrov. Blagovni tokovi in logistične platforme: mednarodni blagovni tokovi, notranji državni ali med državni blagovni tokovi, organizacija in organizacijska struktura logitičnih platform, logistične platforme kot servisa, razvoj strategije logističnega servisa, bistvene značilnosti nabavne, intra, distribucijske poprodajne in razbremenilne logistike znotraj logistične platforme. Uvajanje sodobnih logističnih sistemi in podsistemov: medorganizacijski, infrastrukturni, prometni, povezovalni, skladiščni, manipulacijski, tehnološki in inteligentni sistemi v logistiki. Delovanje logističnih centrov: notranje manipulacije z blagom, načrtovanje blagovnih tokov, notranja infrastruktura, skladiščenje, ravnanje z blagom, pakiranje, embaliranje, paletizacija, kontejnerski pretok robe, integralne in multimodalne transportne tehnologije. Transportno delovna sredstva kot mehanizacija in manipulacijska sredstva v logistiki: nadgradnja in sistemsko povezovanje manipulacijskih in transportnih naprav v logističnem centru. Raba inteligentnih sistemov v logistiki: spoznavanje in uvajanja robotov v logistiko, lastnosti in zmogljivosti sodobne tehnologije, pravni in ekonomski učinki, racionalizacija logističnih procesov. Organizacija transporta: premeščanje surovin v državi in v EU, polizdelkov med tehnološkimi fazami dela in vmesnimi skladiščnimi mesti z napravami notranjega transporta. Spoznavanje stroškov v logistiki: stroški organizacije nabave, transporta, skladiščenja in manipulacij z blagio. Uporaba LIS in LUS sistemov: označevanje v logistiki z GS1, čtrne ali palične kode, data matrix in RFID identifikacija blaga. Logistika v finkciji zagotavljanja surov v proizvodnji: zunanja oskrba v logistiki (logistični outsourcing), prednosti in pomanjkljivosti zunanje oskrbe v logistiki, prepustitev logističnih aktivnosti zunanjemu oskrbovalcu, model izbire zunanjega izvajalca/oskrbovalca logističnih storitev, tveganja v logističnem outsourcingu. Spoznavanje trendov razvoja v logističnem outsourcingu. Infrastruktura in transportni modeli: oblike transporta, cesta, železnica, letalstvo in pomorstvo.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Izdelava projektne dokumentacije v skladu z ustrezno zakonodajo. Vrste stavb. Toplotna zaščita stavb. Bivalni pogoji. Učinkovita raba energije. Obnovljivi viri energije. Sistemi ogrevanja stavb. Sistemi prezračevanje stavb. Sistemi hlajenja in klimatizacije stavb. Izračun pretočno – tlačnih razmer ogrevnih in prezračevalnih sistemov. Ogrevanje s toplotnimi črpalkami. Dinamične metode za ekonomsko vrednotenje energetskih sistemov.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v CAD sisteme in zgodovina razvoja. Podpora in vloga CAD v življenjskem ciklu izdelka s poudarkom na procesu geometrijskega modeliranja. Metode geometrijskega modeliranja teles in predstavitve modelov s teoretskimi osnovami iz računalniške grafike. Uvod v virtualne tehnologije, aplikacije in trendi razvoja. - Vloga virtualnih prototipov in navidezne resničnosti v strojništvu. Navidezna resničnost, VRML in X3D. Standardi za prenos podatkov med CAD sistemi (virtualna okolja).
Predavanja 45 ur, laboratorijske vaje 15 ur, seminarske vaje 30 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod v pravo in pravno terminologijo. Pravni akti. Hierarhija pravnih aktov in njihova uporaba. Osnove državne ureditve. Osnove prava Evropske unije. Uvod v gospodarsko pravo. Gospodarsko statusno pravo. Osnove delovnega prava. Uvod v obligacijsko pravo. Pogodbe. Osnove prava varstva okolja in trajnostni razvoj. Uvod v odškodninsko odgovornost. Osnove prava intelektualne lastnine.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Opredelitev temeljnih pojmov trženja. Umestitev trženja v sodobno konkurenčno okolje globalnih procesov. Tržno usmerjeno strateško načrtovanje podjetja. Analiziranje notranjega in zunanjega okolja -SWOT analiza. Ciljno trženje za dosego konkurenčne prednosti. Razvijanje trženjskega spleta. Organizacija trženja. Trženjski informacijski sistem ocena informacijskih potreb, trženjske raziskave. Analiza trženjskega okolja podjetja- mikro in makro okolje podjetja. Trženjski cikel izdelka. Trženje storitev in vidiki trženjskega spleta za storitve. Trženjsko komuniciranje - trženjski komunikacijski splet. Praktični primeri trženjskih programov. Primeri uspešnega in neuspešnega trženja iz domače in tuje poslovne prakse.
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Predmet obravnava naslednje vsebine: Uvod. Cilji. Metode učenja in dela. Načrtovanje. Ponovitev slovnice, besedišča in besedotvorja. Pisna in ustna komunikacija z uporabo strokovnih izrazov s strokovnih področij (poslovno pismo, dopisi, e-pošta, poročanje, citiranje, povzetki, eseji, ključne besede, predstavitve, pogajanja, itd). Sporazumevanje in razumevanje kulturne in socialne razlike. Uporaba medijev (avdio, video, avdiovizualna prezentacija, internet). Razširjanje strokovnega besedišča (organizacija, procesi, proizvodnja, stroji in naprave, materiali, elektrotehnika in elektronika, mehanika, inženirstvo in poslovnost, ekonomika, poslovne finance, reševanje poslovnih problemov, kakovost, poklici v inženirstvu, itd).
Predavanja 45 ur, seminarske vaje 45 ur.
Diplomanti FINI predstavljajo razvojni potencial družbe.
Graduates of FINI are society's developmental potential.
